Jedro

Morebitne napake pri spremembi sistemizacije, povezane s pravico sindikata do sodelovanja v postopku, ne povzročijo nezakonitosti ukinitve delovnih mest niti ne vplivajo na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala, da sodišče ugotovi nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (iz poslovnega razloga), ki jo je tožena stranka podala tožnici ter toženi stranki naloži, da je dolžna pozvati tožečo stranko na delo na delovno mesto lepljenje stelk, čiščenje in obžiganje nitk ter ji povrne stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge, to je bistveno kršitev določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku ter toženi stranki naloži v plačilo pritožbene stroške. V pritožbi očita sodišču prve stopnje absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke 1. odstavka 339. člena ZPP, ker ni obrazložilo svoje ocene, da je tožena stranka v postopku dokazala utemeljenost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi oz. ni navedlo odločilnih dejstev, na podlagi katerih je štelo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita. Navaja, da je priča F.K. izpovedala, da je tožeča stranka pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v oktobru 2006 pretežno opravljala dela in naloge montiranja zaponk, čiščenja in pakiranja, le občasno pa je obžigala nitke. To pomeni, da je tožena stranka že dlje časa vedela, da je delo tožeče stranke na delih in nalogah obžiganja nitk nepotrebno, zato je ugovor tožeče stranke, da je bila odpoved podana izven subjektivnega roka, utemeljen. Tožena stranka se ves čas sklicuje na odpravljanje ozkega grla, ki je nastalo na delovnem mestu tožeče stranke, kar je bilo razlog za ukinitev delovnega mesta tožnice. To izkazuje z dopisom vodje proizvodnje, ki ga je podpisal A.C. dne 12. 9. 2006, z zapisnikom strokovnega kolegija z dne 13. 9. 2006 ter s sklepom z dne 14. 9. 2006. Iz dopisa A.C. izhaja, da je bilo ozko grlo odpravljeno z reorganizacijo delovnega procesa ter da je bila tehnološka faza obžiganja nitk izvzeta iz delovnega mesta lepljenje stelk, čiščenje in obžiganje nitk in dodana tehnološkemu procesu v šivalnici. Iz zapisnika strokovnega kolegija z dne 13. 9. 2006 izhaja, da je tožena stranka pod točko pregled zapisnika prejšnjega kolegija ugotovila, da se zaposlenim na delih lepljenje stelk, čiščenje in obžiganje nitk izda nova pogodba o zaposlitvi zaradi novega tehnološkega postopka. Sklepi niso bili sprejeti, to pa pomeni, da sklepi, navedeni v listini z dne 14. 9. 2006, niso bili sprejeti na kolegiju dne 13. 9. 2006. Glede pravočasnosti odpovedi pa je pomembna tudi izpovedba A.C., ki je izpovedal, da je bila sprememba tehnološkega procesa uvedena že v letu 2005 ter da je bila tehnološka faza obžiganja nitk prenesena na delovno mesto šivilja. Glede na to, da se tožena stranka sklicuje, da je delovno mesto lepljenje stelk, čiščenje in obžiganje nitk ukinila, ter da je na novo sistemizirala oz. postavila delovno mesto lepljenje stelk ter čiščenje in razširila dela in naloge na delovnem mestu šivilja, bi tožena stranka morala spremeniti akt o sistemizaciji. V sodbi opr. št. Pdp 705/2005 je VDSS navedlo, da sprememba akta o sistemizaciji ni pogoj za obstoj poslovnega razloga, vendar bi morala tožena stranka predložiti pisni akt o tej spremembi. Pri toženi stranki je do spremembe akta o sistemizaciji očitno prišlo, saj je priča A.C., vodja proizvodnje, izpovedala, da je delovno mesto lepljenje stelk ter čiščenje sistemizirano na novo. Tožeča stranka opozarja, da tožena stranka s spremembo akta o sistemizaciji ni seznanila reprezentativnega sindikata ter zaposlenih niti ga ni objavila. Sprememba ni bila sprejeta skladno s predpisanim postopkom. Več kot očitno je, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi posledica spora, ki ga je pred leti vodila tožeča stranka in v sporu uspela, ne pa reorganizacije tehnološkega postopka. Tožeča stranka še vedno opravlja dela in naloge obžiganja nitk. Tožeča stranka je prepričana, da tožena stranka ni pravočasno odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ni izkazala razlogov, ki bi utemeljevali odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo. To velja zlasti za očitano absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka navedenega člena, ki jo izrecno uveljavlja tudi pritožba. Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih in je ustrezno obrazložena, tako da jo je vsekakor mogoče preizkusiti.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje glede odločilnih dejstev ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. Pritožbeno sodišče se z razlogi izpodbijane sodbe strinja, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa poudarja naslednje: Tožena stranka je tožnici dne 12. 10. 2006 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je zaradi organizacijskih razlogov prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu lepljenje stelk, čiščenje in obžigovanje nitk, ki ga je tožena stranka ukinila ter delovna opravila iz tega delovnega mesta razporedila na drugi dve delovni mesti - delovno mesto šivilje ter delovno mesto lepljenje stelk ter čiščenje. Na podlagi listin v spisu, izpovedi tožnice in prič O.K., A.C. in F.K. je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da je podan resen oz. utemeljen organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Tožena stranka je tožnici ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto lepljenje stelk ter čiščenje, ki jo je tožnica sprejela in podpisala.

Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da je tožena stranka tožnici ponudila ustrezno zaposlitev - za obe delovni mesti, to je za prejšnje in ponujeno, se zahteva ista stopnja strokovne izobrazbe, enake delovne izkušnje ter enake psihofizične zahteve (spretnost rok), tožnica pa na novem delovnem mestu tudi pri plači ni prikrajšana. Tožnica je novo ponujeno pogodbo o zaposlitvi podpisala (A10) in ustreznosti nove pogodbe o zaposlitvi ni izpodbijala oz. ni zahtevala razveljavitve nove pogodbe o zaposlitvi (ki bi jo sicer lahko izpodbijala le zaradi napak volje v smislu 94. člena Obligacijskega zakonika, OZ - Ur. l. RS, št. 83/2001). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka s tem, ko je tožnici ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, ravnala v skladu s 3. odstavkom 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002). V primeru, ko delavec sprejme drugo (ustrezno ali neustrezno) zaposlitev in dela na novem delovnem mestu, lahko v skladu s 3. odstavkom 90. člena ZDR pred sodiščem izpodbija le utemeljenost odpovednega razloga in ne more zahtevati ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v celoti. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, ki se sklicuje na sodno prakso v podobnih primerih, da delavec, ki sprejme ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, obdrži pravico izpodbijati pred sodiščem le utemeljenost odpovednega razloga, ne more pa uveljavljati drugih razlogov, zaradi katerih naj bi bila odpoved nezakonita, tudi glede rokov za podajo redne odpovedi iz 5. odstavka 88. člena ZDR ne. Presoja zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v širšem obsegu, ki zajema postopek pred odpovedjo iz 83. člena ZDR, sodelovanje sindikata iz 84. člena ZDR ter spoštovanje rokov za podajo odpovedi iz 5. odstavka 88. člena ZDR, je v takšnih primerih, ko gre za primer sodnega varstva, omejenega le na presojo utemeljenosti odpovednega razloga, izključena (takšno stališče je zavzeto npr. v odločbah Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VIII Ips 232/2006 z dne 21. 11. 2006, opr. št. VIII Ips 194/2006 z dne 30. 1. 2007 ... - baza sodnih odločb IUS INFO). Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko se je kljub tožbenemu zahtevku tožeče stranke, ki je zahtevala ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v celoti, omejilo le na presojo utemeljenosti odpovednega razloga in se niti ni posebej ukvarjalo s tožničinimi ugovori glede pravočasnosti podane odpovedi. Tudi v pritožbi tožeča stranka posebej izpostavlja ugovore v zvezi s pravočasnostjo podane odpovedi. Ker se te pritožbene navedbe, glede na zoženi obseg sodnega varstva v obravnavani zadevi (ki je, kot je že navedeno, posledica dejstva, da je tožnica ponujeno zaposlitev na drugem delovnem mestu sprejela), ne nanašajo na odločilna dejstva, pritožbeno sodišče ni presojalo pritožbenih navedb v zvezi z zatrjevano zamudo prekluzivnega roka za podajo odpovedi iz 5. odstavka 88. člena ZDR.

Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dokazala utemeljenost odpovednega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz poslovnega razloga, pa je povsem pravilna, saj jo izvedeni dokazi potrjujejo. Tožničino delovno mesto lepljenje stelk, čiščenje in obžigovanje nitk je bilo ukinjeno, delo obžigovanje nitk pa je bilo prerazporejeno zlasti na delovno mesto šivilje. To potrjujejo zlasti izpovedi prič, ki so prepričljivo obrazložile razloge za spremenjeno organizacijo dela pri toženi stranki. Pritožbene navedbe v zvezi s postopki ukinitve delovnega mesta oz. sodelovanjem sindikata pri spremembah sistemizacije niso odločilne. Morebitne napake v postopku, vključno s kršitvijo obveznosti delodajalca do sindikata v postopku sprememb sistemizacije, niso takšne narave, da bi imele za posledico nezakonitost ukinitve delovnih mest, saj ne morejo vplivati na veljavnost odločitev oz. splošnih aktov, ki jih sprejema delodajalec, zlasti ne v primeru, če s strani reprezentativnega sindikata ni bilo sproženih nobenih aktivnosti s tem v zvezi.

Tožeča stranka je kot razlog za nezakonitost podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici izpostavljala tudi dejstvo, da naj bi bil resnični razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi predhodni spor v zvezi z razporeditvijo tožeče stranke, v katerem je tožnica uspela. Poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici je v oktobru 2006 dejansko obstajal in je dokazan, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Iz tega razloga tudi tožničine pritožbene navedbe s tem v zvezi niso utemeljene, zlasti če se upošteva dejstvo, da je tožena stranka tudi na spremenjenem novem delovnem mestu tožnici zagotovila enako plačo, kot jo je prejemala do tedaj.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi oz. razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člena ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (165., 154. člen ZPP).