Jedro

Vsaka odločba o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti, ki jo sprejme sodišče države članice, pristojno po 3. čl. Uredbe Sveta (ES), št. 1346/2000, se priznava v vseh državah članicah od trenutka, ko začne učinkovati v državi, v kateri je bil postopek uveden (člen 16/1). Čas uvedbe postopka pomeni čas začetka učinkovanja odločbe o uvedbi postopka, ne glede na to, ali je odločba dokončna (člen 2/f), pri čemer ima odločba o uvedbi postopka insolventnosti, brez nadaljnjih formalnosti, enake posledice v katerikoli drugi državi članici, kakor jih ima po pravu države, v kateri je bil postopek uveden (člen 17/1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se pritožbi subjekta vpisa in družbe E. L.t.d. kot neutemeljeni zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdi sklep vodje sodnega registra z dne 21.3.2007. Proti temu sklepu sta se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pritožila subjekt vpisa in družba E. L.t.d. po skupnem pooblaščencu, pri čemer sta predlagala sodišču druge stopnje, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da dovoli vpis novega družbenika pri subjektu vpisa K. d.o.o. Menita, da je pogodba o prenosu poslovnega deleža z dne 11.10.2005, ki je bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, veljavna, saj jo je v imenu družbenika K. m.b.H. sklenil M.K. po pooblastilu direktorja E.M. Sklep nemškega sodišča z dne 10.3.2005 v ničemer ne omejuje pooblastil direktorja E.M. Tudi dopolnilni sklep tega sodišča z dne 12.5.2005 ga navaja kot zakonitega zastopnika družbe. Vprašanje je, če sklep nemškega sodišča sploh velja v Sloveniji, saj javnost in pridobitelj z njim nista bila seznanjena, prav tako pa sklep ni bil zaznamovan v registru. Restriktivna je razlaga, da postopek stečaja ni bil začet, temveč le uveden, in da pooblastila zakonitega zastopnika niso omejena. Sicer pa je družbenik K. m.b.H. s svojim poslovnim deležem razpolagal že v letu 2002, zato sklep nemškega sodišča takrat še ni veljal. Z vidika paragrafa 27 nemškega InsO izhaja, da se postopek insolventnosti uvede s sklepom o začetku insolvenčnega postopka. Sklep o začetku postopka pa nemško sodišče še ni izdalo. Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti nemško pravo.

Pritožba subjekta vpisa in družbe E. L.t.d. ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da v konkretnem primeru za vpis spremembe družbenika pri subjektu vpisa K. d.o.o. niso izpolnjene materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon (4.tč. 34.čl. Zakona o sodnem registru, ZSReg). V tej zvezi je sodišče prve stopnje navedlo nadvse prepričljive in tehtne argumente, ki jih pritožbena izvajanja ne morejo omajati. Zato jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema in se nanje tudi sklicuje. Ključnega pomena za presojo obravnavane zadeve je sklep nemškega sodišča z dne 10.3.2005, s katerim je bil nad družbo K. m.b.H. uveden insolvenčni postopek. Vsebina tega sklepa je povsem jasna in razumljiva, zato so tudi po mnenju pritožbenega sodišča docela nepotrebne dodatne poizvedbe o vsebini nemškega insolvenčnega prava. Z izdajo tega pravnega akta je nemško sodišče odločilo, da se nad premoženjem navedene družbe uvede glavni postopek v primeru insolventnosti v smislu 1.odst. 3.čl. Uredbe Sveta (ES), št. 1346/2000, pri čemer je bil za upravitelja insolvenčnega postopka imenovan odvetnik O.H. iz Nemčije. Najbolj pomembna pravna posledica tega sklepa pa je v tem, da je za čas trajanja insolvenčnega postopka prepovedano razpolaganje z obstoječim in bodočim premoženjem; ta pravica razpolaganja je prenesena na upravitelja tega postopka. To pa pomeni, da zakoniti zastopnik družbe K. m.b.H. E.M. po uvedbi insolvenčnega postopka nad to družbo ni bil več upravičen za razpolaganje s premoženjem tega subjekta, kar velja tudi za poslovni delež tega subjekta v družbi K. d.o.o. Glede na to, da je bila pogodba o prenosu poslovnega deleža v obliki notarskega zapisa potrjena šele 11.10.2005, je z ozirom na določila Zakona o gospodarskih družbah (ZGD – čl. 416/3, sedaj člen 481/3 ZGD-1) in Zakona o notariatu (člen 48 ZN) sodišče prve stopnje sprejelo pravilen pravni zaključek, da je bila omenjena pogodba z vidika predpisane obličnosti sklenjena šele 11.10.2005, ne pa že v letu 2002, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba. To pa pomeni, da je bila pogodba sklenjena v času, ko je v Republiki Sloveniji že učinkoval navedeni sklep nemškega sodišča. Vsaka odločba o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti, ki jo sprejme sodišče države članice, pristojno po 3.čl. Uredbe Sveta (ES), št. 1346/2000, se priznava v vseh državah članicah od trenutka, ko začne učinkovati v državi, v kateri je bil postopek uveden (člen 16/1). Čas uvedbe postopka pomeni čas začetka učinkovanja odločbe o uvedbi postopka, ne glede na to, ali je odločba dokončna (člen 2/f), pri čemer ima odločba o uvedbi postopka insolventnosti, brez nadaljnjih formalnosti, enake posledice v katerikoli drugi državi članici, kakor jih ima po pravu države, v kateri je bil postopek uveden (člen 17/1). Iz pravnomočnega sklepa nemškega sodišča pa je jasno razvidno, da je bil v Nemčiji nad družbo K. m.b.H. 10.03.2005 (celo ura je v sklepu natančno določena) uveden insolvenčni postopek, kar je sodišče prve stopnje, kot je bilo že obrazloženo, povsem pravilno ugotovilo. Tudi vpis zaznambe te odločbe v slovenski sodni register je zgolj deklaratornega pomena, saj slovenski pravni red ne zahteva niti obveznosti vpisa po 2.odst. 22.čl. Uredbe.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 39. čl. ZSReg).