Jedro

Podlaga za izdajo odločbe o upravičenosti do dodelitve sredstev in njihovi višini je predhodno izdana odločba o dodelitvi plačilnih pravic po Uredbi o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (za leto 2007) in Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike (za leto 2007). Ker je bila izdana (nova) odločba o dodelitvi plačilnih pravic, ki je spremenila prejšnjo odločitev (odločba z dne 18. 12. 2007), je torej prvostopenjski organ v obnovljenem postopku mogel izdati novo odločbo o upravičenosti do dodelitve sredstev in njihovi višini.

Prvostopenjski organ je pravilno zaključil, da tožnikovemu zahtevku ni mogoče v celoti ugoditi in je plačilo zmanjšal za dvakratno ugotovljeno razliko med prijavljeno in ugotovljeno površino v višini 16,52 ha ter posledično odločil o povrnitvi preveč izplačanih sredstev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odločil, da se po uradni dolžnosti obnovi postopek v zvezi z izplačilom neposrednih plačil za leto 2007 za ukrep EKO 0, ki je bil končan z odločbo, št. 33101-55300/2007/7 z dne 18. 4. 2008, v obsegu, da se glede na nova dejstva ugotovi upravičenost do dodelitev sredstev ter pravilna višina dodeljenih sredstev; v 2. točki v celoti odpravil odločbo, št. 33101-55300/2007/7 z dne 18. 4. 2008; v 3. točki odločil, da se ugodi naslednjim zahtevkom tožnika: 25,36 plačilnih pravic za travnik brez dovoljenja, v vrednosti 137,49 EUR, kar skupaj znaša 3.486,91 EUR in krmne površine za trajno travinje na površini 25,35 ha; v 4. točki zavrnil zahtevek tožnika za 24,78 plačilnih pravic za travnik brez dovoljenja, v vrednosti 137,49 EUR in krmne površine za trajno travinje na površini 24,77 ha; v 5. točki odločil, da mora tožnik preveč plačana sredstva v višini 3.406,84 EUR, izplačana na podlagi odločbe, št. 33101-55300/2007/7 z dne 18. 4. 2008, v roku 30 dni vrniti na tam navedeni račun; v 6. točki, da pritožba ne zadrži izvršitve; ter v 7. točki, da v tem postopku niso nastali posebni stroški. V obrazložitvi je navedel, da je tožnik 4. 5. 2007 vložil vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2007 in mu je bila izdana odločba z dne 18. 4. 2008. Drugostopni organ je z odločbo, št. 33101-576/2011/2 z dne 29. 11. 2011, odpravil odločbo prvostopnega organa z dne 18. 12. 2007 o dodelitvi plačilnih pravic. Odpravljena odločba je bila podlaga za izdajo odločbe z dne 18. 4. 2008 o odobritvi sredstev iz naslova neposrednih plačil za leto 2007 za ukrep EKO 0. Glede na navedeno je prvostopni organ izdal novo odločbo o dodelitvi plačilnih pravic, št. 33101-55300/2007/16 z dne 28. 12. 2011, kar po prvem odstavku 45. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) predstavlja obnovitveni razlog. Subjektivni rok treh mesecev za začetek postopka obnove še ni potekel. Organ je zato odločil, da postopek obnovi in sklep o obnovi izda skupaj z odločbo. Za zahtevek iz 3. točke izreka odločbe je bilo ugotovljeno, da tožnik izpolnjuje pogoje iz Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike (za leto 2007) in Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (za leto 2007), zato je organ zahtevkom ugodil. Za zahtevke iz 4. točke izreka te odločbe pa je bilo ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev, saj je skupno število odobrenih plačilnih površin, ki so predmet izplačila plačilnih pravic, manjše, kot je število plačilnih pravic, za katero se zahteva izplačilo, zato se po 15. členu Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu izplača število plačilnih pravic, ki ustreza številu odobrenih upravičenih površin. Nepravilnost se nanaša na GERK-PID: 1730890, 1731220, 1730537, 1729870, površina, ki se zavrne, znaša 8,26 ha. Nepravilnosti skupine kmetijskih rastlin za izplačilo plačilnih pravic znaša EKO0 PRO 8,26 ha, kar predstavlja več kot 3 % oziroma več kot 2 ha ugotovljenih površin, zato se zahtevek za izplačilo pomoči za to skupino kmetijskih rastlin po prvem odstavku 51. člena Uredbe 796/2004/ES zavrne za dvakratno ugotovljeno rastlino, kar znaša 16,52 ha. Nepravilnosti skupine kmetijskih rastlin za krmne površine znaša EKO0 KRM 8,26 ha, kar (tudi) predstavlja več kot 3 % oziroma več kot 2 ha ugotovljenih površin, zato se zahtevek za izplačilo pomoči za to skupino rastlin po prvem odstavku 51. člena Uredbe 796/2004/ES zmanjša za dvakratno ugotovljeno razliko, kar pomeni za 16,52 ha.

Drugostopni organ je s svojo odločbo pritožbo tožnika in zahtevek za povračilo stroškov postopka zavrnil. Tožnik je v tožbi navedel, da je že v pritožbi ugovarjal ugotovitvi organa, da je namerno kršil pravila prijave vloge za leto 2009. Uredba št. 796/2004/ES se uporablja za neposredna plačila, se pa ne more za dokazovanje namere. Organ je tudi zmotno navajal 24. člen Uredbe o KOP, EKO 0 plačilne pravice kot razlog za izključitev, ki se sklicuje na Uredbo št. 1975/2006/ES, kar je tudi napačno. Uredba št. 1975/2006/ES ureja drugi steber plačil kot Uredba št. 796/2004/ES. Uredba št. 484/2009/ES spreminja in pojasnjuje Uredbo št. 1795/2006/ES, pri čemer natančno pojasni določanje namere in zahteva, da se postopki, ki jih je organ uporablja za leto 2009, lahko uporablja v letu 2010. Organ je napačno uporabil sedmi odstavek 33. člena Uredbe 2009 kot temelj za izključitev in bi moral uporabiti 16. člen Uredbe št. 1795/2006/ES (gre za KOP ukrep). Ni jasno, kako je bil spoznan za krivega namerne kršitve. Opozorilo na predtisku 2009 o možnosti namerne kršitve je bilo nejasno, njegov ded, ki je bil v tistem času nosilec kmetije, pa predtiska ni prejel po pošti in ga ni mogel ustrezno popraviti na upravni enoti zaradi bolezni in je kmalu zatem umrl. Tožnik je kmetijo podedoval in poskušal urediti GERK-e, vendar je dobil odgovor, da to ni možno naknadno, kar pa ne drži po Pravilniku o registru kmetijskih gospodarstev. 19. 10. 2009 je uradno postal nosilec kmetije, kontrola na kraju samem pa je bila 5. 10. 2010, torej preden je postal nosilec. Meni, da napisani zapisnik ni veljaven, ker ni bil pooblaščen, da je prisoten na kontroli in ker še ni bil nosilec kmetije. Organ bi zato moral po 46. členu ZKme-1 prekiniti postopek do določitve novega nosilca kmetije in nato nadaljevati kontrolo. Prav tako ne more dedovati namernosti, ker posledica ravnanja umrlega ni nastala za časa njegovega življenja, temveč po njegovi smrti z izdajo odločbe na njegovo ime o zavrniti subvencij. Njegov prednik je bil na upravno enoto pozvan telefonsko, prej ni bil seznanjen, katere napake so v GERK-ih in ni imel možnosti, da jih na terenu pregleda. Zaradi bolezni je ureditev GERK-ov prepustil referentki, kar pa ni bilo storjeno. Na predtisku bi morali biti označeni GERK-i, ki jih je treba popraviti, kar ni bilo storjeno. Zato ni mogel oddati pravilne vloge. Uporabnik v letu 2009 ni imel nobenega vpliva na vris GERK-ov. Ni jasno, zakaj ni ministrstvo to uredilo. V sodbi, I U 1114/2011 je bilo ugotovljeno, da ne more biti odgovoren za stanje na kmetiji za leto 2007, 2008 in 2009. Kljub temu je v letu 2012 prejel dve odločbi za vračilo subvencij za leto 2007 in 2008. Sprašuje se, ali ima organ pravico zahtevati vračilo subvencij v gotovini, saj evropska uredba odloča, da se vračilo vedno vrača skozi kompenzacijo prihajajoče subvencije od kršitve, v roku treh let. Po treh letih se preostali dolg izbriše. V njegovem primeru je minilo šest let, tudi od zaznave kršitve več kot tri leta. Pri meritvi terena je kontrolor uporabljal ortofoto posnetke in računalnik, ni opravil natančnih meritev s pomočjo satelita in GPS naprave. Na ortofoto posnetkih so vidne sence dreves in je veliko travnate površine po robovih kmetije zakrito z drevesi, saj kmetija in površine ležijo neposredno v gozdu. S tem merjenjem je zaradi senc na posnetkih izgubil okoli 5 do 10 % obdelanega zemljišča. Prav tako gre za zemljišče v naklonu več kot 60 % in valovito. Tega kontrolor tudi ni upošteval. V nadaljevanju je pojasnil, do kakšnih nepravilnosti je prišlo pri označevanju živali, kakšne težave ima v zvezi s kmetijo oziroma kakšno je stanje na tej kmetiji (škoda zaradi zveri, ipd) in kako jih poskuša reševati. Poudaril je, da je mlad kmet začetnik, ki se je odločil kmetovati in pridelovati zdravo ekološko hrano. Meni, da bi mlade kmete morala država podpirati. Smiselno je predlagal, da sodišče tožbi ugodi, odločbo odpravi in vrne organu v ponovno odločanje.

Toženka je v odgovoru na tožbo še navedla, da tožnik zmotno navaja predpise, ki urejajo zahtevke za okoljske ukrepe KOP, saj je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o neposrednih plačilih o izplačilu plačilnih pravic. Prav tako zmotno navaja kriterije o namerni kršitvi, ki je bila predmet odločitve glede izplačila zahtevkov za ukrepe KOP 2009, za katere je bila opravljena kontrola na kraju samem. Ugotovitve te kontrole so bile sicer uporabljene pri izpodbijani odločbi, vendar skupaj z drugimi dokaznimi sredstvi (vpogled v ortofoto posnetke). Z izpodbijano odločbo so bili obnovljeni postopki za leto 2007 po zbirni vlogi za leto 2007. Vztrajala je pri odločitvi.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odločitev obnove postopka v zvezi z izplačilom neposrednih plačil za leto 2007 za ukrep EKO 0, ki je bil končan z odločbo, št. 33101-55300/2007/7 z dne 18. 4. 2008, v obsegu, da se glede na nova dejstva ugotovi upravičenost do dodelitev sredstev ter pravilna višina dodeljenih sredstev ter v posledici odpravi prvostopna odločba, št. 33101-55300/2007/7 z dne 18. 4. 2008. V obnovljenem postopku je organ ugodil tožnikovim zahtevkom za izplačilo 25,36 plačilnih pravic za travnik brez dovoljenja v vrednosti 137,49 EUR, kar skupaj znaša 3.486,91 EUR in za krmne površine za trajno travinje na površini 25,35 ha in zavrnil tožnikov zahtevek za 24,78 plačilnih pravic za travnik brez dovoljenja v vrednosti 137,49 EUR in zahtevek za krmne površine za trajno travinje na površini 24,77 ha ter še odločil, da mora tožnik vrniti (že izplačana) preveč plačana sredstva v višini 3.406,84 EUR na račun prvostopnega organa. V zadevi je sporen zavrnilni del odločbe z določitvijo obveznosti vračila sredstev.

Citirano odločitev v 6. točki obrazložitve te sodbe je organ sprejel na podlagi 45. člena ZKme-1. Po tej določbi se lahko postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), poleg razlogov iz zakona, ki ureja upravni postopek, obnovi tudi, če odločba temelji na upravni odločbi, ki je bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena (prvi odstavek). Pristojni organ lahko začne postopek obnove po uradni dolžnosti iz vseh obnovitvenih razlogov v treh mesecih (tretji odstavek).

Iz podatkov spisa izhaja, da je prvostopni organ zaradi odprave odločbe o dodelitvi plačilnih pravic z dne 18. 12. 2007 po nadzorstveni pravici izdal (novo) odločbo o dodelitvi plačilnih pravic z dne 28. 12. 2011, ki je bila tožniku vročena 23. 1. 2012. Zoper to odločbo tožnik ni vložil pritožbe, kar pomeni, da je odločba postala dokončna 7. 2. 2012. Izpodbijano odločbo pa je organ izdal 16. 2. 2012, kar pomeni, da je bila odločba izdana v roku iz tretjega odstavka 45. člena ZKme-1. Nadalje sodišče ugotavlja, da je bil podan tudi obnovitveni razlog iz prvega odstavka 45. člena ZKme-1. Podlaga za izdajo odločbe o upravičenosti do dodelitve sredstev in njihovi višini je namreč predhodno izdana odločba o dodelitvi plačilnih pravic po Uredbi o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (za leto 2007) in Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike (za leto 2007). Ker je bila izdana (nova) odločba o dodelitvi plačilnih pravic, ki je spremenila prejšnjo odločitev o dodelitvi plačilnih pravic (odločba z dne 18. 12. 2007), je torej organ v obnovljenem postopku mogel izdati novo odločbo o upravičenosti do dodelitve sredstev in njihovi višini.

Odločitev organa je pravilna tudi iz materialnopravnega stališča. Po ugotovitvi, ki izhaja iz odločbe drugostopnega organa, št. 33101-576/2011/2 z dne 29. 11. 2011, in (na tej podlagi izdani novi) odločbe o dodelitvi plačilnih pravic, št. 33101-55300/2007/7 z dne 28. 12. 2011, o neupravičeni prijavljeni površini GERK-ov 1730890, 1731220, 1730537, 1729870 za leto 2007, ki presega več kot 3 % ugotovljenih površin (tj. 8,26 ha pri EKO0 PRO in 8,26 ha pri EKO0 KRM), je organ, upoštevajoč 51. člen Uredbe št. 796/2004/ES, ki določa znižanja in izključitve pri čezmernih prijavah, pri čemer pri razliki med prijavljeno in ugotovljeno površino za več kot 3 % oziroma 2 ha, vendar ne več kakor 20 % ugotovljene površine, predpisuje izračun pomoči na podlagi ugotovljene površine, znižane za dvakratno ugotovljeno razliko (prvi odstavek), pravilno zaključil, da tožnikovemu zahtevku ni mogoče v celoti ugoditi in je plačilo zmanjšal za dvakratno ugotovljeno razliko med prijavljeno in ugotovljeno površino v višini 16,52 ha ter posledično odločil o povrnitvi preveč izplačanih sredstev po odločbi z dne 18. 4. 2008. Tožnik v tožbi kot poglavitni ugovor navaja, da je zmotno obravnavan kot namerni kršitelj pravil prijave po zbirni vlogi za leto 2009 po 53. členu Uredbe št. 796/2004/ES in napačni uporabi materialnega prava, pri čemer zlasti izpostavlja sporno postopanje organa pri posredovanju predtiska pri zbirni vlogi za leto 2009 takratnemu nosilcu kmetije – tožnikovemu pravnemu predniku A.A. in kasneje opravljeni kontroli na kraju samem z dne 5. 10. 2009, zaradi česar naj bi prišlo do izreka sankcije po 53. členu Uredbe št. 796/2004/ES (ta določa postopanje organa pri namerni čezmerni prijavi). Kot že pojasnjeno, se izpodbijana odločitev nanaša na obnovo postopka za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2007, pri kateri se je organ pravilno oprl na predpise, ki so veljali za uveljavljanje teh zahtevkov v letu 2007, in ne na obnovo postopka za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2009 in na zahtevke, ki bi se obravnavali po za leto 2009 veljavnih predpisih. S to odločitvijo organ tudi ni spoznal tožnika za namernega kršitelja po 53. členu Uredbe št. 796/2004/ES, temveč je po ugotovitvi o čezmerni prijavi površin odločil o znižanju plačil v skladu s 51. členom Uredbe št. 796/2004/ES. Glede na povedano se tožnik tudi ne more sklicevati na kompenzacijo med neupravičeno izplačanimi plačili in uveljavljanimi subvencijami v treh letih po koledarskem letu ugotovitve ter izbris dolga po tem roku, saj je tak način izravnave med neupravičeno izplačanimi sredstvi in bodočimi upravičenimi izplačili sredstev predpisan v drugem odstavku 53. člena Uredbe št. 796/2004/ES in ne v njenem 51. členu.

V zvezi s tožnikovim ugovorom glede nepravilno opravljene kontrole na kraju samem dne 5. 10. 2009 (po smrti prejšnjega nosilca kmetije 2. 6. 2009 in pred vpisom novega nosilca kmetije v Register kmetijskih gospodarstev 19. 10. 2009), pri čemer se je tožnik skliceval tudi na sodbo naslovnega sodišča, I U 1114/2011 z dne 21. 8. 2012, pa sodišče še dodaja, da izpodbijana odločba ni bila izdana na podlagi zapisnika o kontrolnem pregledu za površine na kraju samem z dne 5. 10. 2009, temveč so bile ugotovitve (za tožnika spornega) kontrolnega pregleda z dne 5. 10. 2009 (poleg podatkov iz zbirne vloge, grafične podlage, ortofoto posnetkov, ipd.) podlaga za izdajo odločbe drugostopnega organa, št. 33101-576/2011/2 z dne 29. 11. 2011, s katero je ta odpravil odločbo prvostopnega organa, št. 33101-55300/2007/4 z dne 18. 12. 2007, o dodelitvi plačilnih pravic. Kot že obrazloženo v 8. in 9. točki obrazložitve te sodbe, pa je prvostopni organ nato izdal novo odločbo o dodelitvi plačilnih pravic z dne 28. 12. 2011, ki je temeljila tudi na za tožnika spornih ugotovitvah kontrolnega pregleda, zoper katero pa se tožnik ni pritožil. S sodbo, I U 1114/2011 z dne 21. 8. 2012, pa je sodišče odpravilo odločbo prvostopnega organa, izdano v zvezi z uveljavljanjem zahtevkov po zbirni vlogi za leto 2009, ker je presodilo, da domnevo namerne kršitve po sedmem odstavku 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 glede na sedmi odstavek 17. člena ZKme-1 (po tej določbi pri kmetiji, kmetijskem gospodarstvu – skupnem pašniku in kmetijskem gospodarstvu – planini, ob spremembi nosilca vse pravice in obveznosti, ki so nastale do trenutka spremembe v RKG in se nanašajo na ukrepe kmetijske politike po tem zakonu, preidejo na novega nosilca) ni mogoče vezati na novega nosilca kmetije, temveč le na storilca – torej v času kršitve nosilca kmetije. V obravnavanem primeru pa za tak primer ne gre. Sodišče zato tudi ta ugovor tožnika zavrača kot neutemeljenega.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.