Jedro

Sodišče prve stopnje je materialnopravno nepravilno odreklo potrebnost stroškov, ki so nastali v zvezi z izvedbo dokaza z izvedencem. Izvedbo dokaza je odredilo s sklepom z dne 7. 5. 2009, celo brez predloga strank in z naložitvijo plačila predujma dolžnici z opozorilom o zavrnitvi ugovora glede višine izterjevanih zneskov, če predujma ne bo plačala. Dokazni postopek z izvedencem je bil v celoti izveden in čeprav sodišče odločitve o ugoditvi ugovoru dolžnice ni oprlo na izvedeniško mnenje, to še ni razlog za ugotovitev nepotrebnosti stroškov za s strani sodišča odrejene izvedbe dokaza.

Prav tako je sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa neutemeljeno naložilo breme oporekanja plačilu predujma (še posebej glede na opozorilo v sklepu o postavitvi izvedenca) in postavitvi izvedenca zgolj dolžnici, ne da bi se hkrati opredelilo do možnosti enakega očitka tudi upniku.

V skladu s 16. členom ZDPra se stroški zastopanja Državnega pravobranilstva v postopkih pred sodišči in upravnimi organi obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo zahtevek za povrnitev stroškov vlog, s katerima je dolžnik urgiral odločitev o ugovoru. Z urgenco namreč stranka le pozove sodišče k pospešitvi postopka in je s tega vidika za stranko lahko koristna, ni pa dejanje, ki bi pripomoglo k vsebinski odločitvi o ugovoru.

Niti ZIZ niti ZPP niti noben podzakonski predpis ne predvidevajo predloga stranke za vrnitev preostanka predujma, temveč ga sodišče vrne po uradni dolžnosti. Zato predlog vsebinsko pomeni pozivanje sodišča k opravi dejanja, ki ga mora opraviti po uradni dolžnosti.

Dolžnica je v vlogi z dne 2. 4. 2014 podala tudi izjavo glede dopolnitve izvedenskega mnenja in navedla, da ne predlaga nadaljnje dopolnitve. Vloga je nepotrebna, saj ima izjava stranke, da izvedeniškemu mnenju ne nasprotuje, enak učinek, kot če izjave sploh ne poda.

Subjektivni rok „takoj“ je kot standard v zvezi s priglasitvijo stroškov zaradi njihove povrnitve treba razlagati sicer prožno, ob upoštevanju okoliščin primera, a ozko, v smislu, takoj ko je to mogoče.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep razveljavi v delu, v katerem je zavrnjen zahtevek dolžnice za povrnitev stroškov, priglašenih v pripravljalni vlogi z dne 17. 12. 2009 (red. št. 33 spisa), v vlogi z dne 11. 7. 2013 (red. št. 53 spisa), v vlogi z dne 30. 7. 2014 (red. št. 68 spisa) in v pritožbi z dne 10. 12. 2014 (red. št. 72 spisa), ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep o stroških.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo dolžnice za povračilo stroškov ugovornega postopka nad zneskom 210,68 EUR.

2. Zoper sklep se je dolžnica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se upniku naložijo vsi priglašeni stroški nad zneskom 210,68 EUR, ter stroški te pritožbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Upnik na vročeno pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Dolžnica utemeljeno napada razloge sodišča prve stopnje, iz katerih je zavrnilo zahtevo za povrnitev priglašenih stroškov v pripravljalni vlogi z dne 17. 12. 2009, ter v vlogah z dne 11. 7. 2013 in 30. 7. 2014. Stroški, ki so bili priglašeni v navedenih vlogah, so nastali v zvezi s plačilom izvedenine oziroma v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o navedenih stroških materialnopravno nepravilno izhajalo iz določbe 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ko je stroške ocenilo kot nepotrebne.

6. Tudi v izvršilnem postopku se uporablja splošno pravilo odločanja o stroških po merilu uspeha (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki se dopolnjuje z merilom potrebnosti in z merilom za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 156. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter peti in šesti odstavek 38. člena ZIZ).(1) Uporaba meril je odvisna od faze izvršilnega postopka, pri čemer je treba upoštevati njegove posebnosti. Poleg navedenih materialnopravnih izhodišč je treba pri odločanju o stroškovnem zahtevku upoštevati še procesne zahteve o pravočasnosti priglasitve stroškov (osmi odstavek 38. člena sedaj veljavnega ZIZ, prim. tudi tretji odstavek 163. člena ZPP) ter o opredeljenosti stroškov v zahtevi (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. V skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (glede potrebnosti stroškov, ki jih mora povrniti dolžnik upniku, vsebuje podobno določbo peti odstavek 38. člena ZIZ) upošteva sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, samo tiste stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, o tem, kateri so bili potrebni in koliko znašajo, pa odloči po skrbni presoji vseh okoliščin. Po stališču teorije so za pravdo (smiselno za izvršbo) potrebni tisti stroški, brez katerih ni mogoče opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev zahtevka tožeče stranke (v izvršilnem postopku upnika) ali obrambo tožene stranke (v izvršilnem postopku dolžnika); to pomeni, da lahko nastanejo potrebni stroški za nesmotrne ukrepe strank, ali pa odvečni stroški za sicer smotrna dejanja.(2)

8. Sodišče prve stopnje je materialnopravno nepravilno odreklo potrebnost stroškov, priglašenih v vlogah z dne 17. 12. 2009, 11. 7. 2013 in 30. 7. 2014, ki so nastali v zvezi z izvedbo dokaza z izvedencem. Izvedbo dokaza je odredilo s sklepom z dne 7. 5. 2009, celo brez predloga strank in z naložitvijo plačila predujma dolžnici z opozorilom o zavrnitvi ugovora glede višine izterjevanih zneskov, če predujma ne bo plačala (4. točka izreka navedenega sklepa). Dokazni postopek z izvedencem je bil v celoti izveden in čeprav sodišče v sklepu z dne 27. 11. 2014 odločitve o ugoditvi ugovoru dolžnice ni oprlo na izvedeniško mnenje, to še ni razlog za ugotovitev nepotrebnosti stroškov za s strani sodišča odrejene izvedbe dokaza.(3)

9. Prav tako je sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa neutemeljeno naložilo breme oporekanja plačilu predujma (še posebej glede na opozorilo v sklepu o postavitvi izvedenca) in postavitvi izvedenca zgolj dolžnici, ne da bi se hkrati opredelilo do možnosti enakega očitka tudi upniku. Pri tem ne gre prezreti razlogov, navedenih v sklepu z dne 27. 11. 2014, zaradi katerih je ugodilo dolžničinemu ugovoru in v pretežnem delu (razen za 1,28 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi) razveljavilo sklep o izvršbi ter zavrnilo izvršilni predlog, torej da upnik ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu za nasprotovanje obrazloženemu ugovoru dolžnice.

10. Ker je sodišče dolžničin zahtevek za povrnitev stroškov v prej navedenih vlogah zavrnilo iz materialnopravno napačnega stališča o izključitvi splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha, ki ga je tudi po mnenju višjega sodišča treba uporabiti v zvezi z odločitvijo o ugovoru, in je za odločitev tudi navedlo nepravilne razloge, je v tem delu ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je zato višje sodišče pritožbi delno ugodilo tako, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Posledično je bilo treba razveljaviti tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka za povrnitev stroškov pritožbe z dne 10. 12. 2014, po kateri je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom III Ip 153/2015 z dne 2. 2. 2015 prvič razveljavilo zavrnilni del odločitve o dolžničinih stroških ugovornega postopka in odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končni sklep o stroških. Zaradi ponovne (delne) razveljavitve nove odločitve o stroških namreč še ni končne odločbe.

11. V novem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva izhodišča za odločanje o stroških, na katera je opozorilo višje sodišče. 12. V preostalem delu pa je sodišče prve stopnje dolžničino zahtevo za povrnitev stroškov utemeljeno zavrnilo iz razlogov njihove nepotrebnosti oziroma prepozne priglasitve. Višje sodišče v tem delu sklep ocenjuje kot zadostno obrazložen, tako da je odločitev mogoče preizkusiti. Zato zavrača pritožbeno uveljavljanje obstoja absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

13. V skladu s 16. členom Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra) se stroški zastopanja Državnega pravobranilstva v postopkih pred sodišči in upravnimi organi obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah. Glede na to, da se je predmetni izvršilni postopek začel z vložitvijo predloga 5. 2. 2007, torej pred uveljavitvijo Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), se glede na 41. člen ZOdvT uporablja do takrat veljavna Odvetniška tarifa (v nadaljevanju OT). Sodišče za odločitev o stroških, ki jih priglasi Državno pravobranilstvo kot zakoniti zastopnik Republike Slovenije, uporablja enaka merila, kot pri odločanju o odvetniških stroških.

14. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo zahtevek za povrnitev stroškov vlog z dne 23. 1. 2009 in 23. 2. 2009, s katerima je dolžnik urgiral odločitev o ugovoru. Z urgenco namreč stranka le pozove sodišče k pospešitvi postopka in je s tega vidika za stranko lahko koristna, ni pa dejanje, ki bi pripomoglo k vsebinski odločitvi o ugovoru. Zato so stroški navedenih vlog utemeljeno opredeljeni kot nepotrebni.

15. Iz podobnih razlogov je neutemeljeno tudi pritožbeno grajanje odločitve o zavrnitvi stroškovnega zahtevka za predlog za vrnitev preveč plačanega predujma in izdajo sklepa o stroških postopka (vloga z dne 2. 4. 2014 na red. št. 62 spisa). Niti ZIZ niti ZPP niti noben podzakonski predpis ne predvidevajo predloga stranke za vrnitev preostanka predujma, temveč ga sodišče vrne po uradni dolžnosti. Zato predlog vsebinsko pomeni pozivanje sodišča k opravi dejanja, ki ga mora opraviti po uradni dolžnosti. V predlogu za izdajo sklepa o stroških pa je dolžnica nekatere stroške priglasila na novo, nekatere že priglašene pa ponovila, in je o teh stroških z izpodbijanim sklepom odločeno. Dolžnica je v vlogi z dne 2. 4. 2014 podala tudi izjavo glede dopolnitve izvedenskega mnenja in navedla, da ne predlaga nadaljnje dopolnitve. Vloga je nepotrebna, saj ima izjava stranke, da izvedeniškemu mnenju ne nasprotuje, enak učinek, kot če izjave sploh ne poda.

16. Prav tako ni kot za postopek potrebnih opredeliti stroškov vloge z dne 6. 3. 2014, v kateri je dolžnica predlagala razrešitev izvedenke in njeno denarno kaznovanje. Ugovorni postopek se je v korist dolžnice zaključil brez odločitve o tej vlogi, poleg tega pa tudi v tem primeru ne gre za vlogo, ki bi bila v postopku potrebna. Ne drži pritožbena trditev, da je izvedenka dopolnitev izdelala šele, ko je dolžnica predlagala njeno razrešitev in denarno kaznovanje, saj je bilo dopolnilno izvedensko mnenje sodišču posredovano 18. 12. 2013 (red. št. 57 spisa), predlog za razrešitev in denarno kaznovanje izvedenke pa je dolžnica vložila 7. 3. 2014 (red. št. 60 spisa).

17. O pritožbi z dne 25. 11. 2009 (red. št. 25 spisa), ki je bila vložena zoper sklep o izvedenini z dne 9. 11. 2009, je odločilo Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Ip 3588/2009 z dne 3. 3. 2010 in je prvostopenjski sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, odločitev o stroških pritožbenega postopka pa pridržalo za končno odločbo. Sodišče prve stopnje je 19. 4. 2011 izdalo nov sklep o izvedenini, v katerem pa ni odločilo o stroških pritožbe. Tudi zoper nov sklep o izvedenini se je dolžnica pritožila (pritožba na red. št. 39 spisa), vendar ni predlagala izdaje dopolnilnega sklepa v skladu s 325. oziroma 327. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, njena pritožba pa je bila s sklepom višjega sodišča I Ip 5000/2011 z dne 6. 2. 2012 delno zavrnjena, delno pa zavržena. Ker dolžnica ni pravočasno predlagala izdaje dopolnilnega sklepa, povrnitve stroškov pritožbe z dne 25. 11. 2009 ne more več zahtevati.

18. Pritožnica neutemeljeno izpodbija tudi pravilnost odločitve o priglašenih stroških, glede katerih je sodišče navedlo razloge v četrtem odstavku druge strani izpodbijanega sklepa. V skladu s sedmim odstavkom 38. člena ZIZ (po noveli ZIZ-J sedaj osmi odstavek) se mora, če zakon ne določa drugače, povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo. Subjektivni rok „takoj“ je kot standard v zvezi s priglasitvijo stroškov zaradi njihove povrnitve treba razlagati sicer prožno, ob upoštevanju okoliščin primera, a ozko, v smislu, takoj ko je to mogoče.(4) Stroške vloge mora zato stranka priglasiti že v sami vlogi (prim. tudi tretji odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kasnejša priglasitev je v smislu prej navedenega prepozna.

19. Dolžnica je šele v vlogi z dne 2. 4. 2014 priglasila stroške za predložitev potrdila o plačilu predujma za izvedenko z dne 2. 7. 2009, za predlog za podaljšanje roka z dne 25. 11. 2009 in za prošnjo za izdajo potrdila pravnomočnosti z dne 11. 7. 2013. Ker stroškov ni priglasila že v navedenih vlogah, je zamudila rok za njihovo priglasitev in ji že iz tega razloga sodišče prve stopnje utemeljeno ni priznalo stroškov teh vlog ter se s presojo njihove potrebnosti ni bilo treba ukvarjati.

20. Preostali zahtevani stroški v vlogi z dne 2. 4. 2014, ki jih pritožnica našteva v drugem odstavku pete strani pritožbe (posredovanje sklepa o izvršbi in posvet s stranko, nakazilo predujma za izvedenko z dne 9. 6. 2009, prejem in študij izvedeniškega mnenja z dne 20. 10. 2009, prejem sklepa VS v Ljubljani I Ip 3588/2009 z dne 3. 3. 2010, prejem sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani 1801/2007 z dne 6. 6. 2012 in poročilo stranki), so bili prav tako prvič priglašeni šele v vlogi z dne 2. 4. 2014, kar je prepozno. Poleg tega pa je treba še poudariti, da navedene storitve niso samostojne in jih v skladu z OT ni utemeljeno posebej ovrednotiti, temveč je nagrada za te storitve vsebovana že v nagradi za samostojno storitev - vložitev pravnega sredstva, pripravljalna vloga ipd.

21. Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, neutemeljeno pritožbo v obravnavanem obsegu zavrnilo in sklep v nerazveljavljenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

22. Višje sodišče je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za nov sklep o stroških (četrti v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 454/2007 z dne 18. 3. 2010. Op. št. (2): Prim. komentar N. Betteto k 155. členu ZPP, Pravdni postopek zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 35. Op. št. (3): Prim. komentar N. Betteto k 155. členu ZPP, Pravdni postopek zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 38. Op. št. (4): Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 219/2013 z dne 28.8.2014.