Jedro

Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne more in sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov, odločb ali sodb o prekrških.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilčev zagovornik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). Sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja temelji na ugotovitvah, da je storilec v času preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je tekla od 20. 2. 2020 do 20. 2. 2021, storil hujši prekršek, saj mu je bila s plačilnim nalogom Policijske postaje ... z dne 18. 9. 2020, ki je postal pravnomočen 29. 9. 2020, za prekršek storjen 18. 9. 2020, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 3 kazenskih točk v cestnem prometu. Ker drugi odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu, ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je sodišče prve stopnje ob povzetih ugotovitvah storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. Zagovornik v prvem delu pritožbe, v katerem predlaga vrnitev v prejšnje stanje, pojasnjuje, da storilec zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog PP ... z dne 18. 9. 2020 ni mogel vložiti, ker so se mu 25. 9. 2020 pričeli pojavljati vsi očitni znaki okuženosti z virusom Covid-19 in zaradi česar je bil nadaljnjih 14 dni v samoizolaciji, vse do 9. 10. 2020, ko se je njegovo stanje izboljšalo in ni bilo več možnosti za širjenje okužbe. Te pritožbene navedbe se očitno nanašajo na predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog z dne 18. 9. 2020, ki ga je zagovornik vložil tudi pri prekrškovnem organu 12. 10. 2020. Ker je prekrškovni organ o njem tudi odločil s sklepom z dne 20. 10. 2020, s katerim je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnil, zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog z dne 18. 9. 2020 pa kot prepozno zavrgel, in ker zoper tako odločitev niti storilec, niti zagovornik nista vložila zahteve za sodno varstvo, se pritožbeno sodišče v presojo utemeljenosti teh pritožbenih navedb ni spuščalo.

6. Z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami, v katerih zagovornik zatrjuje, da storilec 18. 9. 2020 ni storil prekrška z motornim vozilom B kategorije, saj je prekrškovni organ zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje ter napačno ugotovil, da je storilec kršil 3. točko petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, ker z motornim vozilom ob navedeni uri, na navedeni lokaciji ni prekoračil predpisane hitrosti, saj je šlo za napačno meritev hitrosti s strani prekrškovnega organa, ker naprava, s katero je prekrškovni organ meril hitrost, ni bila pravilno uporabljena in pravilno vzdrževana, storilec pa se je nedvomno vozil po omejitvah, torej 50 km/h, zagovornik izpodbija pravilnost ugotovitve dejanskega stanja v postopku o prekršku, česar pa v okviru predmetnega postopka ni mogoče več izpodbijati. Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja namreč sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe ali sodbe o prekrških in ker je na pravnomočne odločitve prekrškovnih organov in drugih sodišč vezano, se v okviru predmetnega postopka ne more in sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov, odločb ali sodb o prekrških. S takimi navedbami torej zagovornik ne more omajati pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, saj je bilo to ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom in je ob takih ugotovitvah glede na jasno zakonsko določbo drugega odstavka 202.e člena ZP-1 sodišče dolžno preklicati odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot je to storilo z izpodbijanim sklepom.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zagovornikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilčev zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 v zvezi s tarifno številko 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.