Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče je v konkretni zadevi pravilno uporabilo določbe 86. člena in naslednjih ZZK-1, ki se nanašajo na zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti. Ni sporno dejstvo, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova, to pa pomeni, da njegova pravnomočnost ni pogoj za dovolitev vpisa.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom Dn 94496/2016 z dne 9.5.2016 pri osnovnem pravnem položaju nasprotnega udeleženca pri uvodoma navedenih nepremičninah dovolila vknjižbo hipoteke v korist H. d.o.o. in hkrati zaznambo izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljutomeru In 80/2016 z dne 4.5.2016 v zvezi s pravnomočnim sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru I 167/2014 z dne 10.6.2014. Ugovor nasprotnega udeleženca zoper zgoraj navedeni sklep o vpisu je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila in sklep o vpisu potrdila.

2. V pritožbi zoper odločitev o ugovoru nasprotni udeleženec navaja, da je v ugovoru opozoril, da sklep o izvršbi In 80/2016 v zvezi s sklepom o izvršbi I 167/2014 še ni pravnomočen zaradi njegovega ugovora. Slednji se nanaša na višino zavarovane terjatve. Znesek se je s prodajo druge nepremičnine v korist upnika precej zmanjšal. Ugovoru so bile priložene ustrezne listine (kupoprodajna pogodba). Pritožnik pričakuje, da se ugotovi dejanski znesek terjatve in vpis hipoteke popravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Podatki spisa izkazujejo, da je zemljiškoknjižno sodišče v konkretni zadevi pravilno uporabilo določbe 86. člena in naslednjih Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ki se nanašajo na zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti, saj ju je dovolilo na podlagi ustreznega obvestila in sklepa izvršilnega sodišča o dovolitvi nepremičninske izvršbe. Ni sporno dejstvo, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova, to pa pomeni, da njegova pravnomočnost ni pogoj za dovolitev vpisa. V takih primerih je prvo izvršilno dejanje zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi (tretji odstavek 45. člena, 46. člen in 170. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju), posledica tega pa je tudi zemljiškoknjižna vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti. Dejstvo, da je zoper relevantni sklep o izvršbi vložen ugovor, je torej za tek tega zemljiškoknjižnega postopka nepomembno. To je bilo nasprotnemu udeležencu v izpodbijanem sklepu tudi pravilno obrazloženo.

5. Okoliščine glede višine terjatve, ki jih v pritožbi navaja nasprotni udeleženec (dolžnik v postopku izvršbe) predstavljajo neupoštevno pritožbeno novoto, saj navedb o tem v ugovoru ni bilo. Ob tem pa pritožbeno sodišče v pojasnilo dodaja, da je v zemljiškoknjižnem postopku sodišče omejeno le na presojo zakonskih pogojev za vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršbe glede na predložene zemljiškoknjižne listine, sicer pa se ne sme spuščati v presojo obstoja/višine sporne terjatve oziroma njeno poplačilo. To je lahko kvečjemu predmet obravnavanja v izvršilnem postopku.

6. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).