Jedro

Tožbi je bilo ugodeno, saj je tožena stranka (izvršni svet SO) kršila določbe ZUP, ker izpodbijani sklep sploh ni bil obrazložen.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi sklep Izvršnega sveta skupščine občine z dne 20.10.1993.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka na podlagi 107. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91 - 114. člen prečiščenega besedila, Uradni list RS, št. 14/92 - ZDoh) odločila, da se vlogi (pritožbi) tožnika za odpis plačila dohodnine za leto 1992 v znesku 26.173 SIT ne ugodi. V obrazložitvi izpodbijanega akta tožena stranka navaja, da je tožnik pri Republiški upravi za javne prihodke - Izpostava ... vložil pravočasno pritožbo (vlogo) za odpis poračuna plačila dohodnine za leto 1992 v znesku 26.173 SIT. Tožnik v pritožbi navaja, da zaradi svojih socialnih in družinskih razmer doplačila ne more plačati, ker bi bilo s tem v nevarnosti nujno preživljanje njega kot zavezanca in njegovih družinskih članov. V ugotovitvenem postopku je navedena izpostava na podlagi 114. člena zakona o dohodnini in priložene dodatne dokazne dokumentacije toženi stranki predlagala, naj tožniku poračun dohodnine za leto 1992 delno odpiše v znesku 15.000 SIT. Tožena stranka je ta predlog obravnavala dne 14.10.1993 in odločila, da navedeni pritožbi (vlogi) ne ugodi. Tožnik v tožbi navaja, da je v letu 1992 prejel neto osebni dohodek v znesku 300.670 SIT, ali povprečno 25.000 SIT mesečno, kar je komaj zajamčeni osebni dohodek. Njegova žena je v istem času prejela 203.924 SIT, ali povprečno 17.000 SIT na mesec. Skupaj sta z ženo mesečno prejela povprečno 42.000 SIT. S temi dohodki sta morala preživljati dva otroka, tretjega pa sta pričakovala, tako da danes morata preživljati tri otroke. Poleg temeljnih stroškov je moral plačevati še najemnino v zasebni hiši in tudi sam vzdrževati celotno hišo, ki jo je vzel v najem. Ko je prejel izpodbijani sklep, se je znašel še v težjem položaju. Sedaj ima namreč tri otroke, stanuje pa v kletnih prostorih bodoče lastne hiše, ki jih je za silo uredil. Z ženo in tremi otroki živita sama in ne pri ženinih starših ali njegovem očetu. Za plačilo dohodnine pa bi z ženo morala odšteti skupaj oba njuna mesečna dohodka. Sprašuje se, kako naj s tem živi pet-članska družina? Meni, da je tožena stranka izdala izpodbijani sklep na podlagi subjektivne presoje članov tožene stranke in ni preverila njegovega dejanskega socialnega stanja. Smiselno predlaga, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijani sklep.

Tožena stranka, kljub pozivu in urgenci sodišča, na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka ni navedla dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku. Tožena stranka bi to morala storiti, ker jo na to zavezujejo določbe 2. in 3. odstavka 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), v zvezi z določbami 142. in 143. člena ZUP. Ne zadošča namreč, da se tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje le na to, da je odločila po tem, ko ji je Republiška uprava za javne prihodke - Izpostava ... predlagala, naj tožniku poračun dohodnine za leto 1992 delno odpiše v znesku 15.000 SIT. Morala bi v tej obrazložitvi navesti dejansko stanje, ki je bilo podlaga za sporno odločitev, in seveda razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo zavrnitev zahteve.

Ker je tožena stranka z izpodbijanim sklepom kršila navedene določbe ZUP, je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani sklep na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Določbe ZUP in ZUS je sodišče uporabilo kot republiške predpise v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I). Na pravno mnenje in pripombe, dane v tej sodbi, je tožena stranka vezana (62. člen ZUS).