Jedro

Razveljavitev učinkuje na sporno pravno razmerje, v katerem še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato tudi ni podana pravna podlaga, na kateri temelji odločitev tožene stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1644/99-12 z dne 13.2.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. in 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) ugodilo tožbi tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 28.9.1999. Z navedeno odločbo je tožena stranka odločila, da se tožniku zaradi slabe izkoriščenosti in nepravilne uporabe CEMT dovolilnice odvzame dodeljena CEMT dovolilnica z veljavnostjo v Republiki Avstriji ter tožniku naložila, da mora v roku osmih dni po prejemu odločbe navedeno dovolilnico vrniti Ministrstvu za promet in zveze Republike Slovenije, drugače mu bo ministrstvo, do vrnitve dovolilnice, zaustavilo dodelitev vseh vrst dovolilnic za mednarodni prevoz stvari. Odločitev je tožena stranka oprla na Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 72/94, 18/95, 54/96, 48/98 in 65/99, ZPCP) ter na Pravilnik o postopku, merilih za dodelitev in uporabo CEMT dovolilnic (Uradni list RS, št. 79/97 in 7/99-odl. US, Pravilnik), na podlagi katerih morajo prevozniki dodeljeno dovolilnico čim večkrat in pravilno uporabljati, saj sicer lahko pristojni delilec dovolilnic dovolilnico odvzame in jo dodeli drugemu prevozniku.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka svojo odločitev oprla na določbo 16. člena Pravilnika, katerega je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo, št U-I-58/98 z dne 14.6.1999 razveljavilo ter odločilo, da razveljavitev začne učinkovati po preteku devetih mesecev od objave odločbe v uradnem listu RS. Ker o sporni zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno je ocenilo, da so se stekli pogoji za uporabo 44. člena ZUstS. Presodilo je, da temelji izpodbijana odločba tožene stranke na razveljavljenem Pravilniku, zato jo je že iz tega razloga odpravilo. Presodilo je tudi, da je tožena stranka kršila pravila postopka. V skladu z določbo 1. odstavka 135. člena in 3. odstavka 143. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) bi morala tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembni in tožniku omogočiti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katere se odločba opira. Iz izpodbijane odločbe pa ni razvidno ali je tožena stranka postopala v skladu z navedenimi določili. Zato je tožena stranka po presoji sodišča prve stopnje kršila tudi določbo 2. odstavka 209. člena ZUP/86. Tožena stranka izpodbija sodbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ali da izpodbijano sodbo razveljavi v delu, ki se nanaša na uporabo materialnih predpisov, ki so veljali v času odločanja. Navaja, da je sodišče prve stopnje sprejelo nepravilno razlago 44.in 45. člena ZUstS. Šteto od dneva objave odločbe ustavnega sodišča v Uradnem listu RS je devet mesečni rok potekel 7.11.1999. Glede na to, da je strokovna komisija odločala o odvzemu dovolilnic v maju 1999, sprejela končno odločitev 22.7.1999, odločba o odvzemu dovolilnic pa je bila izdana 28.9.1999, razveljavitev Pravilnika na sporno razmerje ni mogla učinkovati. V obravnavanem primeru se določbi 44. in 45. člena ZUstS lahko uporabljata šele od 7.11.1999, ko je razveljavitev začela učinkovati. Navaja tudi, da je v mesecu juliju 1999 začela veljati novela zakona o prevozih v cestnem prometu, ki je uvedla zakonsko podlago za izdajo podzakonskih predpisov na področju delitve in uporabe dovolilnic.

Tožnik v odgovoru na pritožbo vztraja pri dosedanjih navedbah in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka oprla svojo odločitev na ugotovitev strokovne komisije za dodelitev CEMT dovolilnic, da je bila tožniku dodeljena dovolilnica slabo izkoriščena, saj je tožnik z njo opravil le 20 voženj in zbral le 102 točki in nadalje, da tožnik ni ustrezno izpolnjeval dnevnika voženj oziroma dokumentiral prevozov. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je odločila, da tožnik dodeljene dovolilnice ni uporabil v skladu z namenom, zaradi česar so podani pogoji za odvzem po 16. členu Pravilnika. Pred izdajo izpodbijane sodbe je Ustavno sodišče Republike Slovenije presojalo ustavnost 33. člena ZCPC in Pravilnika in z odločbo, opr. št. U-I-58/98 z dne 14.1.1999 (Uradni list RS, št. 7/99) ugotovilo neskladnost 33. člena ZCPC ter odločilo, da se Pravilnik razveljavi, razveljavitev pa začne učinkovati po preteku devetih mesecev od objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Taka odločitev po 3. odstavku 45. člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 in 64/2001, ZUstS) učinkuje za naprej in po 44. členu ZUstS pomeni, da se taka zakonska ali podzakonska določba ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

Navedena odločba ustavnega sodišča je bila objavljena v Uradnem listu, št. 7/99 z dne 14.1.1999 in je razveljavitev Pravilnika pričela učinkovati 7.11.1999. Glede na določbo 44. člena v zvezi s 3. odstavkom 45. člena ZUstS, pa razveljavitev Pravilnika učinkuje le na pravna razmerja, o katerih ob razveljavitvi še ni bilo pravnomočno odločeno. Iz upravnih spisov izhaja, da v obravnavani zadevi o odvzemu dovolilnic za mednarodni tovorni promet do tega dne še ni bilo pravnomočno odločeno in da odločitev tožene stranke temelji na določbi 16. člena razveljavljenega Pravilnika. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so se v obravnavanem primeru stekli pogoji za uporabo 44. člena v zvezi z 3. odstavkom 45. člena ZUstS. Pravilno je odločilo, da razveljavitev Pravilnika učinkuje na sporno pravno razmerje, o katerem še ni bilo pravnomočno odločeno, zato tudi ni podana pravna podlaga, na kateri temelji odločitev tožene stranke.

Ker ni več pravne podlage, na kateri temelji izpodbijana odločba, tudi pritožbeni razlogi na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati.

Glede na jasna določila 44. in 45. člena ZUstS ni pravno upošteven pritožbeni ugovor, da so vsi postopki za odvzem dovolilnic potekali pred začetkom učinkovanja razveljavitve Pravilnika, zaradi česar sporna odločba ne temelji na razveljavljenem Pravilniku. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je za odločitev pomembno, da o sporni zadevi do razveljavitve Pravilnika še ni bilo pravnomočno odločeno. Tožena stranka tudi zmotno meni, da je za odločitev v obravnavani zadevi pomembno, da je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu, s katerim je bila dana podlaga za izdajo podzakonskih predpisov na področju delitve ter uporabe dovolilnic. Navedeni zakon je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 65/99 z dne 12.8.1999 in je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Za odločitev je pomembno, da o sporni zadevi do 7.11.1999 še ni bi pravnomočno odločeno, izpodbijana odločba pa je izdana na podlagi Pravilnika, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo. Zato za odločitev ni pomembno, da je bila z novelo ZPCP ugotovljena neskladnost 33. člena ZCPC odpravljena. S tem je bila le dana podlaga za izdajo podzakonskih predpisov za izvrševanje ZCPC. Na podlagi novele ZPCP je bila res sprejeta sprememba Pravilnika, objavljena v Uradnem listu RS, št. 82/2002, z veljavnostjo 25.9.2002, kar je po izdaji izpodbijane odločbe.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.