Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V primeru izboljšanja zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca se lahko torej čas zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom skrajša.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A. A. (v nadaljevanju nasprotni udeleženec) zadrži v Oddelku pod posebnim nadzorom UKC, Oddelka za psihiatrijo, brez privolitve v nujnih primerih, za čas šest tednov od dneva izdaje sklepa, to je od 25. 5. 2022 do 6. 7. 2022. 2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo po svoji pooblaščenki nasprotni udeleženec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, s predlogom na spremembo sklepa. Pritožba izpostavlja, da je nasprotni udeleženec izpovedal, da se glede na dogajanje v preteklosti v bolnišnici počuti varnega, vendar meni, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, kjer so pravice omejene, želi pravico uporabe elektronske pošte, pravico sprejemanja obiskov, uporabe telefona, pravico do gibanja, kar mu je potrebno omogočiti skladno z Zakonom o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr). Predlaga, da lečeča zdravnica ugotovi ali njegovo zdravstveno stanje omogoča, da se ga odpusti oziroma, da se ga odpusti pred potekom roka, ki ga je določilo sodišče. Vse doslej ni ogrožal svojega zdravja in življenja, ter tudi ne zdravja in življenja tretjih oseb.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.
5. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nasprotni udeleženec zadrži na psihiatričnem zdravljenju v Oddelku pod posebnim nadzorom UKC, ker so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr v zvezi z 48. ter 53. členom istega zakona. Svojo odločitev je sprejelo na podlagi zaslišanja nasprotnega udeleženca, njegove lečeče zdravnice ter mnenja izvedenca, ki ga je slednji podal na naroku dne 25. 5. 2022. 6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: - pri nasprotnem udeležencu je podana duševna motnja, izvedenec je postavil diagnozo: akutna in prehodna psihotična motnja, neopredeljena F23.9; - posledica ugotovljenega bolezenskega stanja nasprotnega udeleženca je, da ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja, kar se je pokazalo v njegovem vedenju (prisotne slušne halucinacije in preganjalno nanašalne vsebine)1; - pri nasprotnem udeležencu zaradi trenutnega stanja ni možno uvesti milejše oblike pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo), saj je bolezensko povsem nekritičen, potrebuje 24-urni nadzor ter nadaljno diagnostično obdelavo in nadzor nad jemanjem medikamentozne terapije; - izvedenec meni, da je v obdobju šestih tednov možno pričakovati umiritev in izboljšanje psihičnega zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca.
7. Navedene dejanske ugotovitve, ki temeljijo predvsem na mnenju izvedenca, specialista psihiatrije, v katerega strokovnost ni dvomiti, saj je mnenje, ki ga je izvedenec podal ustno na naroku prepričljivo in skladno, dajejo podlago za zaključek sodišča prve stopnje o kumulativno izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr2, čemur se v celoti pridružuje sodišče druge stopnje.
8. Pritožbene trditve, da nasprotni udeleženec vse doslej ni ogrožal svojega zdravja in življenja, niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je evidentno ugotovilo, da je zaradi prenehanja jemanja medikamentozne terapije prišlo do poslabšanja psihičnega zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca, zaradi česar je imel slušne halucinacije ter so bile prisotne pri njem preganjalno nanašalne vsebine (menil je, da ga preganja tuja mafija), do katerih je bil povsem nekritičen, zaradi strahu pred mafijo je plezal po gradbenem odru in strehi hiše, s čimer je nedvomno ogrožal svoje zdravje in življenje.
9. Pritožbena izvajanja, naj lečeča zdravnica ugotovi ali njegovo zdravstveno stanje omogoča odpust oziroma odpust pred potekom roka, niso utemeljena. Lečeča zdravnica se je do slednjega že opredelila na naroku, ko je povedala, da meni, da nasprotni udeleženec potrebuje daljšo hospitalizacijo, do katere pa je nepredvidljiv in odklonilen, ker misli, da je zdrav in sploh ne rabi zdravljenja, kar vse je potrdil izvedenec v svojem izvedenskem mnenju.
10. Kar pa se tiče v pritožbi predlaganega odpusta pred iztekom roka, lahko psihiatrična bolnišnica nasprotnega udeleženca skladno z določbo prvega odstavka 71. člena ZDZdr odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom in o tem obvesti sodišče, vse pa v primeru izboljšanja njegovega zdravstvenega stanja v tolikšni meri, da ne bo več razlogov za zadržanje. V primeru izboljšanja zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca se lahko torej čas zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom skrajša. Sodišče druge stopnje sicer nima pomislekov v pravilnost odločitve o času trajanja ukrepa (šest tednov), ki temelji na obrazloženih razlogih izvedenskega mnenja.
11. Pritožbena izvajanja o želji nasprotnega udeleženca za uporabo telefona, elektronske pošte in drugo niso predmet tega pritožbenega postopka, slednje je v pristojnosti predlagatelja.
12. V posledici navedenega, in ker sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP in 336. členom ZPP) je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP).
1 Na psihiatrični oddelek je bil nasprotni udeleženec pripeljan z reševalnim vozilom, ko se je pred tem nenavadno vedel, plezal je po gradbenem odru, hodil po strehi ter se skril v hiši, ki jo obnavljajo, ker se je bal mafije. 2 Zdravljenje osebe v Oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim;če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).