Jedro

Glede na dano izpovedbo lečečega zdravnika, ki je dejansko bil najbolj seznanjen z boleznijo in stanjem nasprotnega udeleženca v času obravnavanja, je prvostopno sodišče pravilno zavrnilo dokazni predlog s pritegnitvijo izvedenca medicinske stroke psihiatra v sodni postopek v smeri ugotovitve procesne sposobnosti nasprotnega udeleženca.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Nasprotni udeleženec krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče preživnino za otroka nepravdnih strank A. A., roj. ... (nadalje otrok), ki je bila s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju N 72/2017 z dne 9. 6. 2017 določena na znesek 150,00 EUR, nazadnje valorizirana na znesek 179,68 EUR, od 26. 10. 2023 dalje zvišalo na znesek 300,00 EUR mesečno. V odločbi o stroških postopka je prvostopno sodišče odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

2.Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Bistveno kršitev določb postopka je prvostopno sodišče storilo s kršitvijo pravice do izjave. Nasprotni udeleženec se namreč ni odpovedal pravici do izjave (zaslišanja), ker te zaradi svojega bolezenskega stanja ni bil sposoben podati. Dejstvo je, da se je nasprotni udeleženec v času obravnavanja nahajal v Psihiatrični bolnišnici B., kjer je prvostopno sodišče tudi izvedlo narok, vendar nasprotni udeleženec zaradi svojega obolenja ni bil procesno sposoben nastopati kot stranka postopka. Procesne sposobnosti nasprotnega udeleženca prvostopno sodišče ni ugotavljalo z izvedencem psihiatrične stroke, kot je predlagal nasprotni udeleženec, temveč le z lečečim psihiatrom mag. C. C., kar pa ne zadostuje za ugotavljanje procesne sposobnosti nasprotnega udeleženca. S takim postopanjem je prvostopno sodišče nasprotnemu udeležencu kratilo pravico do izjave in s tem storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Nadalje je prvostopno sodišče postopalo nepravilno, ker z izpodbijano sodbo ni ugotovilo spremenjenih okoliščin, ki bi narekovale zvišanje preživnine, kot to določa 197. člen Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Spremenjene okoliščine prvostopno sodišče utemeljuje s povečanimi potrebami otroka, pri tem pa ne ugotavlja celotnih stroškov preživljanja otroka v letu 2017, ko je bila preživnina prvič določena. Analiza teh stroškov bi pokazala, da otrok v letu 2017 dejansko ni potreboval manj stroškov za preživljanje kot v času odločitve sodišča prve stopnje v letu 2025. Kot dojenček je imel večje stroške s hrano, plenicami in podobnimi dodatki, ki so potrebni za dojenčke, katere pa šolajoči otrok ne potrebuje. Potrebe otroka sedaj nikakor ne znašajo toliko, kot jih je ocenilo sodišče prve stopnje. Te se niso bistveno spremenile in bi bilo potrebno tudi iz tega razloga predlog predlagateljice za zvišanje preživnine zavrniti.

Tudi dohodki staršev otroka se niso bistveno spremenili, pri čemer je prvostopno sodišče dalo tudi previsoko težo sedanji plači nasprotnega udeleženca, katere nadomestilo sedaj znaša dejansko 2.500,00 EUR, kar pa ne bo trajalo v bodoče, ker je nasprotni udeleženec v dolgotrajnem bolniškem staležu. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa ter povrnitev pritožbenih stroškov.

3.Predlagateljica ni vložila odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Po določbi prvega odstavka 197. člena DZ starši morajo preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere potrebne za otrokov razvoj. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (189. člen DZ). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega ali duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih osebnih potreb (190. člen DZ). Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva predloga za določitev preživnine (196. člen DZ). Po določbi prvega odstavka 197. člena DZ lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 197. členu DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.

6.Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta starša A. A., roj. ... Za otroka je bila s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju N 72/2017 z dne 9. 6. 2017 določena preživnina v znesku 150,00 EUR mesečno, kot sta v sporazumu predlagala starša otroka. Navedena preživninska obveznost je bila nazadnje valorizirana z dne 1. 3. 2023 na znesek 179,68 EUR.

7.Res je, kot navaja pritožba in kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je bil tekom tega postopka nasprotni udeleženec na zdravljenju prvotno na Psihiatriji UKC Maribor in nato v Psihiatrični bolnišnici B. Iz navedenega razloga je prvostopno sodišče narok v navedeni zadevi (zapisnik na list. št. 187-192) opravilo v Splošni bolnišnici B. Zaslišanje je nasprotni udeleženec odklonil z navajanjem, da ne zmore izpovedbe. V tej smeri je prvostopno sodišče v dokazni postopek pritegnilo lečečega zdravnika nasprotnega udeleženca mag. C. C. - dr. med. specialist psihiatrije in psihoterapevta, ki je povedal, da nasprotni udeleženec sicer prejema medikamentozno terapijo, vendar ta ne vpliva na njegovo zmožnost razumevanja pomena in posledic podane izpovedbe ter razumevanja samega sodnega postopka. Iz navedenih razlogov je prvostopno sodišče tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da je pri nasprotnem udeležencu podana pravdna (procesna) sposobnost in njegovo postopanje pravilno štelo kot odklonitev izpovedbe oziroma zaslišanja na izvedenem naroku. Glede na dano izpovedbo lečečega zdravnika, ki je dejansko bil najbolj seznanjen z boleznijo in stanjem nasprotnega udeleženca v času obravnavanja, je prvostopno sodišče pravilno zavrnilo dokazni predlog s pritegnitvijo izvedenca medicinske stroke psihiatra v sodni postopek v smeri ugotovitve procesne sposobnosti nasprotnega udeleženca. Prvostopnemu sodišču tako ni očitati bistvene kršitve določb postopka (kršitev pravice do obravnavanja oziroma pravice do izjave) po določbi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi z 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, kot zatrjuje pritožba.

8.Prvostopno sodišče je tudi zadostno obrazložilo spremenjene potrebe otroka, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Dejstvo je, da je bil otrok pri prvi določitvi preživnine še dojenček, v času izdaje prvostopnega sklepa (oktober 2025) pa je bil star 9 let in obiskuje osnovno šolo ter se ukvarja s prostočasnimi dejavnostmi (balet, igranje klavirja, jahanje konjev), s katerimi se ni ukvarjal kot dojenček. Zaradi njegove starosti so se nesporno tudi povečale otrokove prehranske potrebe in potrebe po oblačilih ter obutvi. Vse te potrebe otroka je prvostopno sodišče pravilno (točka 12 razlogov sklepa) ugotovilo in presodilo, da te na mesečni ravni znašajo okrog 660,00 EUR. Te potrebe za preživljanje otroka je ocenilo s potrebami otroka iz prvotno dogovorjene preživninske obveznosti in pravilno ugotovilo, da so se te iz takrat med starši dogovorjenega zneska 240,00 EUR, tudi upoštevaje stroške vrtca in neopredeljene obratovalne stroške, z zneskom 660,00 EUR bistveno povečale, kar narekuje zvišanje preživnine, kot to določa prvi odstavek 197. člena DZ. Pri tem je tudi pravilno ugotovilo, da so se tudi dohodki staršev zvišali, pri čemer so povprečni mesečni dohodki očeta še zmeraj višji od osebnih dohodkov matere. Oče prejema nadomestilo plače v znesku 2.500,00 EUR in že iz tega razloga tudi pritožbeno sodišče nima prav nobenega pomisleka, da je za otroka sposoben plačevati mesečno preživnino v znesku 300,00 EUR, s katero se ne pokrije niti polovice otrokovih potreb, pri čemer otrok živi pri materi, oče pa z otrokom nima stikov.

9.Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu s 42. členom ZNP-1 v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena ZPP ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP-1 v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

10.Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel in zato krije sam svoje pritožbene stroške.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 189, 190, 196, 197, 197/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.