Jedro

Pogoj za uporabo 5. člena ZDen po eni strani ni v tem, da bi morala biti pogodbena stranka državni organ ali predstavnik oblasti, marveč je že dovolj, da gre za grožnjo, silo ali zvijačo omenjenih oseb, dasiravno nista pogodbenika.

Povezava med določbami 5. in 8. člena ZDen omogoča sklepanje, da gre uporabiti 5. člen ZDen tudi v primerih, ki je bila pogodbena stranka zadruga in je šlo za grožnjo, silo ali zvijačo njenega predstavnika, ki je tako s tega vidika pravno gledano izenačen s predstavnikom oblasti.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

V tej denacionalizacijski zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom zavrnilo predlog predlagateljev, naj se ugotovi, da je bila pogodba, sklenjena 11.7.1960 med njima kot prodajalcema in KZ, sklenjena pod prisilo in da jima mora nasprotna stranka vrniti v last in posest parcelo št. 29 stavbišče in parcelo št. 884 vrt, obe vložna št. 372 k.o., vsakemu do polovice in da se po pravnomočnosti sklepa vknjiži lastninska pravica za predlagatelja. Ugotovilo je namreč, da pogodbe sploh ni sklenil državni organ, ampak kmetijska zadruga. Tako ni pogoja za odločanje po 5. členu zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS 27/91-I in 31/93 - ZDen).

Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljev proti temu sklepu zavrnilo, ker je med drugim zavzelo stališče, da spričo neobrazložene pritožbe ni mogoče reči, da sodišče zakona ni prav uporabilo. Prvo sodišče je pojasnilo, zakaj je na podlagi 5. člena ZDen predlog zavrnilo.

Proti temu sklepu vlaga predlagajoča stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sklepov prve in druge stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, podrejeno pa predlaga spremembo sklepov tako, da bo predlogu za denacionalizacijo ugodeno in naloženo nasprotni stranki plačilo stroškov. Prvemu sodišču očita, da ni zaslišalo predlagateljev in priče in da predlagajoči stranki ni dalo možnosti, da bi predlagala nove dokaze. Sicer pa že iz listin izhaja, da si je zadruga prilastila sporno zemljišče takoj po vojni. Upravnik zadruge je bil bivši partizan, ki se mu ni upal noben oporekati, saj je bila njegova beseda zakon. Morda je bila nepremičnina že takrat podržavljena in je bila pogodba le formalnost in v tem primeru ni bilo odločeno o zahtevku, ki spada v sodno pristojnost. Ne strinja se s stališčem, da ni pogojev za odločanje po 5. členu ZDen, saj je potrebno takratno oblast širše tolmačiti. Oblast na vasi so predstavljali tudi bivši partizani. Predlagatelja sta bila prisiljena leta 1960 podpisati pogodbo za simbolično ceno. Glede na znane povojne okoliščine in sistem je potrebno pojem državnega organa in predstavnika oblasti široko tolmačiti.

Nasprotna udeleženka v odgovoru na revizijo predlaga, naj jo sodišče zavrne, ker so navedbe predlagajoče stranke neresnične in zlonamerne. S prednico predlagateljev je bil sklenjen dogovor o zamenjavi parcele št. 816/1 k.o. za tukaj obravnavani parceli in zadruga je zaposlila njeno hčer, moža druge hčerke in končno še predlagatelja. Kupnina za obravnavano nepremičnino ni bila simbolična, I. B. pa sploh ni bil partizan, ne član partije, marveč bivši trgovec, ki je prišel v D. šele leta 1948. Predlaga listinske dokaze in zaslišanje štirih prič.

Sodišče je vročilo revizijo tudi Državnemu tožilstvu RS, vendar se državni tožilec o njej ni izjavil. Revizija je utemeljena.

V čem naj bi bila podana bistvena kršitev določb postopka, revizija ne pove, kršitev, na kakršno pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen v zvezi z 10. točko drugega odstavka 354. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP), pa ni podana.

Pač pa ni pravilno pravno stališče nižjih sodišč, da določb 5. člena ZDen ni mogoče uporabiti v primerih, ko pogodbe ni sklenil državni organ oziroma predstavnik oblasti, temveč kmetijska zadruga. Ta predpis določa, da se za upravičenca do denacionalizacije šteje tudi oseba, katere stvari ali premoženje so prešle v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Za premoženje v smislu ZDen se štejejo premične in nepremične stvari in podjetje oziroma kapitalski deleži osebnih ali kapitalskih družb (prvi odstavek 8. člena ZDen), z izrazom podržavljeno premoženje pa je mišljeno zasebno premoženje iz pravkar navedenega odstavka ne glede na to ali je z aktom o podržavljenju prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino (drugi odstavek tega člena). Z aktom o podržavljenju so mišljeni tudi pravni akti (tretji odstavek tega člena), med katere gotovo sodijo tudi prodajne pogodbe. Že iz teh zakonskih določb je razvidno, da pogoj za uporabo 5. člena ZDen po eni strani ni v tem, da bi morala biti pogodbena stranka državni organ ali predstavnik oblasti, marveč je že dovolj, da gre za grožnjo, silo ali zvijačo omenjenih oseb, dasiravno nista pogodbenika. To je tudi v skladu s pravnimi pravili, ki so veljala v časih sklepanja pravnih poslov, na katere se nanaša ZDen in po katerih se je štela za neveljavno pogodba, pri kateri je bil pogodbenik z zvijačo tretje osebe ali s strahom k pogodbi zaveden ali v zmoto zapeljan, če se je drugi pogodbenik udeležil dejanja tretje osebe ali je zanj očitno vedel (pravno pravilo paragrafa 875 ODZ). Po drugi strani pa povezava med navedenimi določbami 5. in 8. člena ZDen omogoča sklepanje, da gre uporabiti 5. člen ZDen tudi v primerih, ko je bila pogodbena stranka zadruga in je šlo za grožnjo, silo ali zvijačo njenega predstavnika, ki je tako s tega vidika pravno gledano izenačen s predstavnikom oblasti.

Posledica opisanega zmotnega razumevanja nižjih sodišč materialnopravnega predpisa pa je neugotovljeno dejansko stanje, kar je narekovalo razveljavitev sklepov obeh sodišč in vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje (drugi odstavek 395. člena ZPP). To bo moralo z izvedbo dokazov dognati, ali držijo trditve predlagajoče ali povsem nasprotujoče trditve nasprotne stranke in potem med drugim tudi ali je šlo za grožnjo, silo ali zvijačo, kakršne zajema 5. člen ZDen.

Odločitev o revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 166. člena ZPP.