Jedro

ZIZ-J je odpravil možnost pritožbe zoper sklep o domiku, ker to pomeni hitrejši in racionalnejši postopek. Po tej noveli je tako v petem odstavku 189. člena ZIZ določeno, da zoper sklep o domiku ni pritožbe in da se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.

Izrek

Pritožbi se zavržeta.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom (I.) kupcu J. M. domaknilo parcelo št. 1771 k.o. ... za kupnino 85.050,00 EUR in (II.) odločilo, da se v zemljiški knjigi pri parc. št. 1771 k.o. ... izbriše ID pravice zaznambe ..., osebna služnost stanovanja v korist oseb B. E., B. I., B. P. ter da se izbris izvrši ob izročitvi nepremičnine kupcu.

2. Kupec J. M. pritožbeno izpodbija ta sklep iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je sodišče prve stopnje v sklepu o domiku ugotovilo, da se pri prodani nepremičnini parc. št. 1771 k.o. ..., kjer je pred zaznambami upnikov izvršilnih zadev In 565/2010, In 568/2010, In 687/2010, In 111/2011, In 429/2011, In 454/2011, In 600/2012, In 1009/2013, In 1012/2013, In 1022/2013, In 1026/2013, In 1027/2013, In 1075/2013, In 154/2014, In 253/2014, In 369/2014, In 538/2014, In 592/2014, In 593/2014, In 634/2014 vknjižena hipoteka v višini 184.000,00 EUR v korist R. ... (ID ...), da sodišče ne odredi izbrisa na podlagi 2. odstavka 174. člena ZIZ-J. Kupec meni, da je takšno stališče materialnopravno zmotno glede na navedeno določbo ZIZ-J. V predmetni zadevi je pred pravicami zastavnih upnikov vpisana hipoteka, ki vsekakor ni ena izmed vrst osebne služnosti, stvarnega bremena oziroma stavbne pravice. Gre za terjatev banke, ki jo ima le-ta do upnikov in je vknjižena na podlagi notarskega zapisa pod neposredno izvršljivostjo. Takšno stališče sodišča prve stopnje bi pomenilo tudi, da kupec ne bi prejel bremen prosto nepremičnino, temveč le-to obremenjeno s hipoteko dolžnika, kar je materialnopravno nevzdržno in v nasprotju z namenom prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku. Kupec še navaja, da je sodišče v zadnjem odstavku navedlo zaznambe izvršb v vodenih izvršilnih postopkih pod ID pravicami zaznamb, pri čemer je dodalo ID ..., ki ni bil predmet izvršb v predmetnem postopku. Prav tako pa ni dodalo ID ..., ki je prav tako vpisana kot hipoteka v korist R Slovenije. Kupec sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugotovi, da se terjatev R. ... in ID ... po uradni dolžnosti izbriše. 3. Udeleženka v postopku B. E. v pritožbi zoper sklep navaja, da je 9. 4. 2019 podala vlogo za bivanje (nje same in dveh mladoletnih otrok) na naslovu N. ..., o kateri še ni bilo odločeno. Zato meni, da je prodaja nepremičnine št. 1771 k.o. ... na naslovu N. ... nedopustna, preden je odločeno o pravici do bivanja, ker premočno posega v pridobljene in varovane pravice družine do doma.

4. Upnik R. ... je odgovoril na pritožbo udeleženke in predlagal, da se pritožba zavrne.

5. Pritožbi nista dovoljeni.

6. Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritožba, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 9. člena ZIZ). Pritožbeno izpodbijan je sklep o domiku. Sodišče prve stopnje je glede na prvo odredbo o prodaji, ki je bila izdana dne 7. 8. 2014, pravilno navedlo, da je potrebno po tretjem odstavku 82. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J)1 uporabiti ZIZ-J, saj je bila prva odredba o prodaji izdana po 30. 7. 2014, ko je začel veljati ZIZ-J. ZIZ-J je odpravil možnost pritožbe zoper sklep o domiku, ker to pomeni hitrejši in racionalnejši postopek. Po tej noveli je tako v petem odstavku 189. člena ZIZ določeno, da zoper sklep o domiku ni pritožbe in da se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.

7. Obravnavani pritožbi po obrazloženem nista dovoljeni. Ni odločilno, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje vsebuje pravni pouk, da je zoper njega dovoljena pritožba. Pravni pouk sam po sebi namreč pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja, saj gre pravica do pritožbe upravičencu na podlagi samega zakona. Če na podlagi zakona pritožba ni dovoljena, sodišče z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe. S tem bi ji namreč priznalo več pravic, kot ji gredo po zakonu. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi zavrglo kot nedovoljeni (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prvi odstavek 82. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 53/14) določa, da se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo in zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, če ni v drugem in tretjem odstavku tega člena drugače določeno. Tretji odstavek pa določa, da se postopek dokonča po določbah do sedaj veljavnega zakona, če je v izvršbi na nepremičnino do uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji.