Jedro

Pritožnik, ki je s tožbo izpodbijal sklep tožene stranke o prekinitvi postopka do odločitve drugega upravnega organa o predhodnem vprašanju, ne izkazuje (več) pravnega interesa za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila njegova tožba zavržena. S tožbo je namreč zahteval odpravo izpodbijanega sklepa tožene stranke, da bi se lahko postopek pred toženo stranko nadaljeval in zaključil z vsebinsko odločitvijo o zadevi. Tako odločitev pa je tožena stranka glede na obvestilo že sprejela, zato si tudi ob uspehu v tem pritožbenem postopku ne bi mogel več izboljšati svojega pravnega položaja.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Prva tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka izpodbijanega sklepa na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožničino tožbo zoper sklep tožene stranke, št. 0711-2/2015-80 z dne 10. 11. 2017, s katerim je bil postopek odločanja o tam navedeni zahtevi vlagateljev prekinjen do dokončne odločitve Inšpektorata Mestne občine Ljubljana v tam navedenem postopku (I. točki izreka sklepa).

2. V obrazložitvi izpodbijanega dela sklepa sodišče prve stopnje pojasnjuje, da izpodbijani akt ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

3. Prvi tožnik (v nadaljevanju pritožnik) vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, naj Vrhovno sodišče "sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje in izda meritorna odločba oziroma naj v zadevi samo meritorno odloči in odpravi oziroma spremeni s tožbo izpodbijani upravni akt", stroške te pritožbe pa naloži v plačilo toženi stranki.

4. Druga in tretja tožeča stranka ter tožena stranka na pritožbo niso odgovorile.

**K I. točki izreka**

5. Pritožba ni dovoljena.

6. V obravnavani zadevi je tožena stranka v ponovljenem postopku (po sodbah sodišča prve stopnje I U 153872015 z dne 7. 7. 2016 in I U 1643/2016 z dne 14. 6. 2017) s sklepom prekinila postopek odločanja o zahtevi vlagateljev (tožečih strank v tem upravnem sporu) do dokončne odločitve (drugega) upravnega organa o vprašanju, ki se je v postopku pojavilo kot predhodno (prvi odstavek 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku). Sodišče prve stopnje je tožbo zoper izpodbijani sklep zavrglo, pritožnik pa to odločitev izpodbija s pritožbo.

7. Po četrtem odstavku 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja, če ZUS-1 ne določa drugače (prvi odstavek 22. člena ZUS-1), pritožba ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi si v primeru ugoditve pritožbi izboljšal svoj pravni položaj. Kadar pa si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.1 Pravni interes mora obstajati ob odločanju o pritožbi. Tudi če je ta obstajal ob vložitvi pravnega sredstva, pa je kasneje odpadel, kot je to primer v obravnavani zadevi, je treba pritožbo zavreči.2

8. Iz sodnega spisa izhaja, da je navedeni drug upravni organ, ki naj bi odločal o predhodnem vprašanju, svoj postopek ustavil,3 zato se je postopek pri toženi stranki nadaljeval ter končal z izdajo končne odločbe z dne 7. 8. 2018, zoper katero je bila vložena tožba na sodišče prve stopnje.4

9. Po presoji Vrhovnega sodišča pritožnik, ki je s tožbo izpodbijal sklep tožene stranke o prekinitvi postopka do odločitve drugega upravnega organa o predhodnem vprašanju, ne izkazuje (več) pravnega interesa za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila njegova tožba zavržena. S tožbo je namreč zahteval odpravo izpodbijanega sklepa tožene stranke, da bi se lahko postopek pred toženo stranko nadaljeval in zaključil z vsebinsko odločitvijo o zadevi. Tako odločitev pa je tožena stranka glede na obvestilo že sprejela, zato si tudi ob uspehu v tem pritožbenem postopku ne bi mogel več izboljšati svojega pravnega položaja.

10. Vrhovno sodišče je zato pritožbo zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena v zvezi s 343. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. **K II. točki izreka**

11. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Glej npr. sklep Vrhovnega sodišča I Up 172/2017 z dne 6. 9. 2017. 2 dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, str. 509. 3 Vloga tožene stranke z dne 20. 4. 2018 (list. št. 46). 4 Obvestilo tožene stranke z dne 30. 8. 2018 (list. št. 51).