Jedro

Delegacija v skladu s 67. členom ZPP pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zaradi česar jo je treba - kot vse izjeme - razlagati ozko. Vrhovno sodišče je že (na splošno in tudi v tem postopku) poudarilo, da zgolj okoliščina, da stranka po spremembi bivališča prebiva izven območja krajevno pristojnega sodišča, v pravdnem postopku sama po sebi, brez obstoja drugih posebnih okoliščin ne more biti razlog za prenos pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženec je predlagal, da Vrhovno sodišče skladno s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določi drugo stvarno pristojno sodišče. Kot razlog je navedel, da je Okrajno sodišče v Celju nepristojno glede na njegovo bivališče, obenem mu onemogoča pravico do obrambe s tem, ko ovira izvajanje dokazov v njegovo korist. 2. Predlog ni utemeljen.

3. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Razlogi smotrnosti so podani takrat, kadar je glede na okoliščine primera mogoče pričakovati, da bo pri določenem sodišču postopek potekal hitreje, z manjšimi zapleti ali nižjimi stroški kot pri pristojnem sodišču. 4. Delegacija v skladu s 67. členom ZPP pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zaradi česar jo je treba - kot vse izjeme - razlagati ozko. Vrhovno sodišče je že (na splošno in tudi v tem postopku) poudarilo, da zgolj okoliščina, da stranka po spremembi bivališča prebiva izven območja krajevno pristojnega sodišča, v pravdnem postopku sama po sebi, brez obstoja drugih posebnih okoliščin ne more biti razlog za prenos pristojnosti.1 Gre namreč za pogost položaj, zato bi nasprotno stališče porušilo sistem organiziranosti pravosodja po zakonsko uveljavljenem sistemu krajevne pristojnosti.

5. V konkretnem primeru ni mogoče prezreti, da gre za pravdo, v kateri je bil predlog za izvršbo vložen v letu 2019, da gre za spor majhne vrednosti in da sta si pravdni stranki že izmenjali številne vloge, s katerimi se je seznanilo tudi pristojno sodišče. To je tudi izvedlo pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo v sporu majhne vrednosti, katerega se toženec neopravičeno ni udeležil, zato je sodišče ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Toda zaradi vloženega predloga za prenos pristojnosti je sklenilo, da se glavna obravnava pogojno zaključi do odločitve Vrhovnega sodišča o toženčevem predlogu za prenos pristojnosti. Po presoji Vrhovnega sodišča predlagana delegacija, zlasti glede na naravo zadeve, dosedanje trajanje postopka in odsotnost drugih posebnih okoliščin, ne bi bila smotrna.

6. Očitane kršitve 105., 108. in 180. člena ZPP ne morejo biti predmet obravnave predloga za prenos pristojnosti.

7. Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

1 Glej I R 137/2019 in I R 79/2016.