Jedro

Pritožbeno sodišče tako na podlagi 222.a člena ZKP, predloženega gradiva ob njegovem sprejemu in navedene odločbe Ustavnega sodišča, zaključuje, da mora biti podlaga za zaseg listin ustavna in zakonita sodna odredba, pri čimer je naloga izvenobravnavnega sodnika, da ti njeni lastnosti v postopku po 222.a členu ZKP preveri. V kolikor izvenobravnavni sodnik navedenega preizkusa ne opravi, ravna v nasprotju s svojo garantno funkcijo, ki je v preprečitvi prehoda neustavno in nezakonito pridobljenih informacij, ki jih varuje poklicna zaupnost, k policiji in tožilstvu.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

II. Osumljena A. A. je dolžna plačati sodno takso v višini 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom, v postopku po 222.a členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) odločilo, da se zahteva odvetnice A. A. za vrnitev zaseženih predmetov zavrne in da se listine, zasežene ob preiskavi njene odvetniške pisarne 21. 3. 2023, izročijo policiji.

2. Zoper sklep sta se pritožila osumljenkina zagovornika, in sicer: - odvetnik C. C. zaradi "zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve določb 222.a člena ZKP in absolutnih bistvenih kršitev določb ZKP" ter pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oziroma spremeni odločitev sodišča prve stopnje ter odvetnici A. A. vrne zasežene spise; - odvetnik B. B. "iz vseh pritožbenih razlogov" ter pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zasežene spise vrne odvetnici A. A., oziroma podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Na pritožbi je odgovoril državni tožilec in pritožbenemu sodišču predlagal, da ju zavrne kot neutemeljeni.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb sodišče druge stopnje soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahteve osumljenke za vrnitev listin in z njihovo izročitvijo policiji. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo vsa odločilna dejstva in se do njih v še zadostni meri opredelilo ter tako ne držijo pritožbene navedbe pritožnikov, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter da v izpodbijanem sklepu ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih.

6. V 222.a členu ZKP je zakonodajalec uredil poseg v odvetniško zasebnost skladno z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-115/14-28, Up-218/14-45 z dne 21. 1. 2016 (v nadaljevanju: odločba US).1 V njej je Ustavno sodišče ugotovilo, da odvetniška zasebnost uživa posebno varstvo ne samo, ko je odvetnik (a) zagovornik obdolžene osebe, (b) odvetnik obdolžene osebe, (c) nekdo, ki nima pogodbenega razmerja z obdolženo osebo, temveč tudi v primeru, ko je odvetnik sam obdolžena oseba (točka 36 obrazložitve odločbe US). Razlog za takšno posebno varstvo odvetniške zasebnosti ni v njegovem privilegiranju, ampak v varovanju pravic in koristi njegovih strank (točke 27, 34 in 41 obrazložitve odločbe US).

7. Zaradi navedenega in ugotovitve Ustavnega sodišča, da je bila dotedanja zakonska ureditev neustavna, je bil z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku – ZKP-N sprejet nov 222.a člen ZKP. Z njim je zakonodajalec v skladu z zahtevami Ustavnega sodišča uredil ravnanje z listinami, ki vsebujejo privilegirano komunikacijo. Uredil je naknadni sodni nadzor varstva poklicne tajnosti, ki se opravi na zahtevo tistega, ki se mu predmeti zasežejo, na zahtevo predstavnika Odvetniške zbornice Slovenije ali organa, ki izvrši zaseg.2 Pri tem zakon loči dve situaciji, in sicer (a) privilegirano komunikacijo med obdolžencem in njegovim zagovornikom (1. točka prvega odstavka 222.a člena ZKP) in (b) privilegirano komunikacijo med odvetnikom in njegovo stranko, do katere ima odvetnik dolžnost varovanja poklicne tajnosti – 5. točka prvega odstavka 236. člena ZKP (2. točka prvega odstavka 222.a člena ZKP). Sodni nadzor opravi izvenobravnavni sodnik, ki mora najprej ugotoviti, na katero vrsto komunikacije se zaseženi podatki nanašajo. V primeru podatkov, ki se nanašajo na situacijo iz 1. točke prvega odstavka 222.a člena, ravna po tretjem odstavku 222.a člena ZKP in listine nemudoma ponovno zapečati ter jih vrne odvetniku. V primeru podatkov, ki se nanašajo na situacijo iz 2. točke prvega odstavka 222.a člena ZKP, in za katere ugotovi, da niso bili zaseženi skladno z ustavno in zakonito zahtevo ali nalogom oziroma da za zaseg predmetov ali listin tudi niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 164. člena ZKP, pa odloči, da se ti popišejo, nato pa nemudoma deloma ali v celoti ponovno zapečatijo ter po pravnomočnosti sklepa vrnejo osebi, kateri so bili zaseženi, razen v izjemnih primerih (četrti odstavek 222.a člena ZKP). Na podlagi jezikovne razlage navedene določbe je tako razvidno, da je primarna naloga izvenobravnavnega sodnika ugotoviti, ali je bil zaseg opravljen ob ustrezni predhodni sodni kontroli ali zahtevi za izročitev. Da je temu tako, je razvidno tudi iz 44. točke obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča, v kateri je slednje jasno zapisalo, da mora sodna odredba vsebovati utemeljitev nujnosti posega, torej tega, zakaj želenih podatkov ni mogoče pridobiti brez posega v odvetniško zasebnost. Nadaljevanje tega stališča je razvidno tudi iz Uvoda k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku – ZKP-N,3 v katerem je pojasnjeno, da se s tako zahtevo med drugim sanirajo tudi zasegi na podlagi presplošnih sodnih odredb. Pritožbeno sodišče tako na podlagi 222.a člena ZKP, predloženega gradiva ob njegovem sprejemu in navedene odločbe Ustavnega sodišča, zaključuje, da mora biti podlaga za zaseg listin ustavna in zakonita sodna odredba, pri čimer je naloga izvenobravnavnega sodnika, da ti njeni lastnosti v postopku po 222.a členu ZKP preveri. V kolikor izvenobravnavni sodnik navedenega preizkusa ne opravi, ravna v nasprotju s svojo garantno funkcijo, ki je v preprečitvi prehoda neustavno in nezakonito pridobljenih informacij, ki jih varuje poklicna zaupnost, k policiji in tožilstvu.

8. Pritožbeno sodišče se tako ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da se ustavnost oziroma zakonitost odredbe za hišno preiskavo presoja šele v fazi pritožbenega postopka, in v tem delu pritrjuje pritožnikoma, ki tako stališče kritizirata. Ne strinja pa se s pritožnikoma v nadaljevanju, ko zatrjujeta, da je sodišče prve stopnje tak preizkus v celoti izpustilo. Navedeni preizkus obsega presojo, ali je iz odredbe za hišno preiskavo razvidno, zakaj je do informacij oziroma podatkov mogoče priti prav s preiskavo odvetniške pisarne in zakaj druga preiskovalna dejanja za njihov pridobitev ne zadostujejo (točka 44 odločbe US). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da so bile v obravnavani zadevi zasežene le listine, ki se nanašajo na odredbo preiskovalne sodnice, v kateri je slednja v celoti in popolnoma obrazložila, zakaj je potrebno zaseči prav navedeno dokumentacijo. To pomeni, da je izvenobravnavna sodnica, ki je pridobila spis Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Kpr 14128/2023 (odredba na list. št. 5), opravila preizkus nujnosti odreditve hišne preiskave. Z vsebino odredbe za hišno preiskavo se je seznanil tudi pritožbeni senat, ki je ugotovil, da drži ugotovitev izvenobravnavne sodnice in da je obrazložena skladno s pogoji in zahtevami iz prvega odstavka 214. člena, prvega odstavka 215. člena in šestega odstavka 220. člena ZKP, torej je v sodni odredbi poleg drugih obveznih sestavin obrazložen tudi pogoj nujnosti (prim. npr. str. 15 - 16, 131 - 136, 143 - 144, 266 - 269, 276 - 277, 308 - 309 odredbe). Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da ne držijo pritožbeni očitki zagovornikov, da so v izpodbijanem sklepu v celoti izostali razlogi o tem, in zaključuje, da je izvenobravnavna sodnica v še sprejemljivi meri, ki omogoča pritožbeni preizkus, zadostila standardu obrazložitve sodne odločbe in zahtevam iz 222.a člena ZKP.

9. Ni mogoče pritrditi pritožnikoma, da se zasežene listine ne nanašajo na listine opredeljene v odredbi za hišno preiskavo in so z njimi le posredno povezane. Zagovornik B. B. v pritožbi izrecno izpostavlja listine navedene v 5. alineji 1. točke zapisnika o hišni preiskavi z 21. 3. 2023 (list. št. 2-3) in zatrjuje, da nimajo nobene povezave z očitanimi kaznivimi dejanji, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je dovoljen vpogled v listine, ki se nanašajo na družbo D. d.o.o. ter očita organom pregona t.i. fishing expedition. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bile zasežene le tiste listine, ki so bile predmet odredbe za hišno preiskavo in je navedeno ustrezno obrazložilo v zadnjem odstavku na strani 2 izpodbijanega sklepa, v kar se je ob primerjavi vsebine odredbe za hišno preiskavo z zaseženimi listinami prepričalo tudi pritožbeno sodišče. Zasežene so bile namreč le listine, ki se nanašajo na razmerje med osumljeno A. A. in osumljenim E. E. ter z njima povezanimi in v odredbi za hišno preiskavo izrecno opredeljenimi pravnimi osebami. Naloga izvenobravnavnega sodnika je, da ugotovi, ali je za zaseg listin obstajala ustavna in zakonska podlaga ter ali je bil zaseg opravljen v skladu s to podlago, ne more pa v tej fazi postopka ocenjevati vsebine zaseženih listin, za kar se zavzema zagovornik B. B. V začetni fazi postopka, v kateri se položaj in povezave osumljenke z drugimi osumljenci šele ugotavljajo in raziskujejo, namreč ni mogoče ugotoviti (dokazne) pomembnosti listin. Poleg tega izvenobravnavni sodnici njen garantni položaj nalaga dolžnost, da prepreči, da bi se organi pregona seznanili z vsebino zaseženih listin pred pravnomočnostjo sklepa o njihovi izročitvi (šesti odstavek 222.a člena ZKP). Zato podrobnejša analiza zaseženih listin iz izpodbijanega sklepa ne sme biti razvidna in zadošča ugotovitev izvenobravnavne sodnice, da se listine, ki so bile zasežene, nanašajo na listine, za katere je bilo v odredbi za hišno preiskavo navedeno, da se morajo zaseči, kar izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (zadnji odstavek na strani 2 in peti odstavek na strani 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

10. Ker razlogi in kršitve, ki jih navajata pritožnika niso podani, prav tako tudi ne kršitve, ki jih pritožbeno sodišče presoja po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni (tretji odstavek 402. člena ZKP).

11. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato je dolžna plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka (prvi odstavek 98. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP). Ta po tar. št. 74013 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1) znaša 30,00 EUR.

1 dr. Petra Plesec in dr. Primož Gorkič, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) z uvodnimi pojasnili k noveli ZKP-N, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2019, str. 44-46. 2 Ibidem, str. 48. 3 Vlada Republike Slovenije, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku – ZKP-N z dne 4. 2. 2019, EVA: 2016-2030-0033, str. 163, dostopno na www.tax-fin-lex.si.