Jedro

V obravnavanem primeru se je izkazalo, da tožena stranka ni bila dejansko prikrajšana za možnost, da učinkovito preizkusi pisno izvedensko mnenje z neposrednimi vprašanji izvedenki na glavni obravnavi. Tožena stranka je to možnost imela v okviru procesnega položaja, v katerem je bila glede na svoje ravnanje v postopku. Toženi stranki je bila v tem obsegu omogočena vsebinska kontrola nad izpeljavo dokaza z izvedenko in tudi njen vpliv na rezultat dokazovanja z izvedenko, saj sta ji bila vročena izvedeniško mnenje in njegova dopolnitev, lahko je podala pisne pripombe na izvedeniško mnenje in njegovo dopolnitev ter izvedenki na naroku postavljala vprašanja v zvezi s pravočasno podanimi pripombami po pridobitvi dopolnitve izvedeniškega mnenja. Ker tožena stranka svojih pravic ni skrbno in pravočasno uresničevala, glede prepozno podanih navedb in pripomb na izvedensko mnenje, ne more uspeti s trditvami, da je sodišče kršilo njene procesne pravice, ker ji na naroku ni omogočilo postavitve novih vprašanj izvedenki v zvezi z njimi.

Izrek

I.Revizija se zavrne.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 2.521,01 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo

1.Vrhovno sodišče je o predlogu tožene stranke A., matična številka: ... za dopustitev revizije v tem sporu odločilo s sklepom III DoR 74/2024 z dne 12. 11 2024. Tožena stranka A. d. o. o. je bila v nadaljevanju dne 14. 11. 2024 pripojena družbi B. d. o. o, kar izhaja iz sklepa Okrožnega sodišča v Celju z dne 14. 11. 2024 in rednega izpisa iz AJPES-a. Prevzemna družba je kot univerzalni pravni naslednik družbe A. d. o. o. po pripojitvi vstopila v vsa pravna razmerja prevzete družbe (šesti odstavek 580. člena v zvezi s 618. členom Zakona o gospodarskih družbah) in 5. 12 2024 vložila revizijo. Postopek, ki je bil prekinjen po 3. točki prvega odstavka 205. člena ZPP, se je nadaljeval na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP, ko je pravna naslednica prvotno tožene stranke vložila revizijo. Glede na navedeno so bili izpolnjeni pogoji za odločanje o reviziji in je Vrhovno sodišče o njej lahko odločalo.

Bistvene okoliščine primera

2.Tožeča stranka v tem postopku na podlagi 433. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)¹ zaradi prenosa premoženjske celote iz družbe C. d. d. (v nadaljevanju: C.)² na pravno prednico tožene stranke od tožene stranke vtožuje plačilo 472.362,35 EUR s pripadki. Sodišče prve stopnje je sledilo dokaznemu predlogu tožeče stranke in za ugotavljanje vrednosti aktive prenesene premoženjske celote postavilo izvedenko, ki je v postopku izdelala pisno izvedeniško mnenje. Pravdni stranki sta na izvedeniško mnenje imeli pripombe, zato je izvedenka izdelala še pisno dopolnitev izvedeniškega mnenja. Tudi na dopolnitev izvedeniškega mnenje sta pravdni stranki podali pisne pripombe. Sodišče prve stopnje je izvedenko nadalje zaslišalo na naroku in vprašanja izvedenki omejilo glede pripomb, ki sta jih pravdni stranki po prejemu dopolnitve izvedeniškega mnenja v skladu s pozivom sodišča pravočasno posredovali sodišču.

Dosedanji potek postopka

3.Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in toženi stranki naložilo plačilo 643.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila. V višjem znesku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pojasnilo je, da je bil z več pogodbami na pravno prednico tožene stranke prenesen celoten podjem C. ter da je bil v tem primeru pogoj koneksnosti med dolgovi C. in prenesenimi aktivami izpolnjen. Vrednost prenesene aktive je določilo s pomočjo v postopku postavljene izvedenke.

4.Zoper I. in III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje (ugodilni in stroškovni del) se je pritožila pravna prednica tožene stranke. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in III. točki izreka potrdilo. Očitke o kršitvi procesnih pravic zaradi omejitve postavljanja vprašanj izvedenki na naroku je zavrnilo. Pojasnilo je, da je sodišče prve stopnje toženi stranki na naroku omejilo postavljanje vprašanj izvedenki v skladu s pravili o prekluziji ter da je tožena stranka s svojim načinom pravdanja nadpovprečno obremenjevala postopek.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

5.S sklepom III DoR 74/2024 z dne 12. 11 2024 je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede vprašanja, ali sme sodišče stranki v fazi izvajanja dokaznega postopka, na naroku kjer je predvideno neposredno zaslišanje izvedenca, ob dejstvu, da je izvedenec pred narokom izdelal pisno osnovno izvedeniško mnenje, za tem pisno dopolnitev izvedeniškega mnenja, omejiti njeno pravico do zasliševanja izvedenca in postavljanja vprašanj, na način, da sme stranka postavljati izključno vprašanja, ki se nanašajo na dopolnitev mnenja izvedenca, čeprav izvedeniško mnenje predstavlja enovito celoto in osnovnega mnenja ter njegovih dopolnitev ni mogoče obravnavati ločeno?

Povzetek revizijskih navedb tožene stranke

6.Tožena stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in ustavnih pravic. Trdi, da ji je sodišče prve stopnje neutemeljeno onemogočilo celostni preizkus izvedenskega mnenja z neposrednim zaslišanjem izvedenke, ker ji je na naroku omejilo postavljanje vprašanj izvedenki le na vprašanja, ki se nanašajo na dopolnitev izvedeniškega mnenja. Navede, da bi z dodatnimi 46 vprašanji izkazala, da je izvedeniško mnenje kot celota nestrokovno, nepreverljivo in s tem napačno. Trdi, da ji ni bila zagotovljena učinkovita pravica do izjave, saj ji ni bila omogočena vsebinsko polna kontrola nad izpeljavo odločilnega dokaza ter njen vpliv na rezultat dokaznega postopka. Navede, da mnenje izvedenca, z vsemi dopolnitvami, predstavlja enotno in celovito mnenje, zato ga ni mogoče obravnavati parcialno.

Povzetek navedb odgovora tožeče stranke na revizijo

7.V odgovoru na revizijo tožeča stranka nasprotuje očitkom tožene stranke o kršitvi procesnih pravic. Trdi, da se je tožena stranka lahko izjavila tako o izvedeniškem mnenju kot o njegovi dopolnitvi. Nadalje navede, da je bila ob upoštevanju predhodnih ravnanj sodišča prve stopnje in tožene stranke omejitev postavljanja vprašanj izvedenki s strani tožene stranke skladna z določili Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Trdi, da je tožena stranka s številnimi obsežnimi pripravljalnimi vlogami nadpovprečno obremenjevala postopek ter da je bilo zavlačevanju postopka namenjeno tudi 46 vprašanj za izvedenko na naroku. Toženi stranki očita nepošteno uporabo pravic in špekuliranje. Navede še, da tožena stranka na izvedensko mnenje ni podala nobenih obrazloženih pripomb ter da svojih nasprotovanj izvedenskemu mnenju ni podkrepila z ničemer - ni vložila napora, da bi vzbudila dvom v delo in zaključke izvedenke, temveč je le povzemala svoja predhodna stališča in izražala svoje nezadovoljstvo z mnenjem.

Presoja utemeljenosti revizije

8.Revizija ni utemeljena.

K razlogom procesne narave

9.V primeru dopuščene revizije Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP). Dopuščeno vprašanje v tem primeru v bistvu naslavlja kršitev določila drugega odstavka 289. člena ZPP, ki naj bi prerasla v kršitev pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ker sodišče prve stopnje toženi stranki na naroku ni dopustilo postavljanja vprašanj izvedenki.

O pravici do izjave in njenem uresničevanju

10.Pravica do izjave je neposreden in najpomembnejši izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku. V kontradiktornem postopku mora biti vsaki stranki omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna stališča, da se opredeli do navedb nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku (vključno s postavljanjem vprašanj pričam in izvedencem), da se izjavi o rezultatih dokazovanja ter sploh o celotnem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča.³ Pravdni postopek se mora voditi ob spoštovanju temeljne zahteve po enakopravnosti in procesnem ravnotežju strank ter spoštovanju njihove pravice, da se branijo pred vsemi procesnimi dejanji, ki lahko vplivajo na njihove pravice.⁴

11.Sodišče izvede dokaz z izvedencem na predlog stranke, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člena ZPP). Izvedensko mnenje je znanstveni ali strokovni elaborat. Zaradi zahtevnosti in strokovnosti je izvedeniško mnenje v praksi praviloma pisno, čeprav določilo prvega odstavka 253. člena ZPP primarno predvideva ustno podajo mnenja na obravnavi. V sodni praksi in pravni teoriji⁵ je bilo že zavzeto stališče, da ima taka praksa dobre strani. Izvedencu se omogoči poglobljen pristop k delu (študij literature, posveti s kolegi, daljša razmišljanja, itd.), zaradi česar so pisne ekspertize praviloma bolj pretehtane, razumljive, izčrpne in pregledne, poleg tega imajo sodnik in pravdne stranke več časa za proučitev izvida in mnenja. Nadalje je bilo v sodni praksi že zavzeto stališče, da se lahko prednosti pisne ekspertize ohranjajo celo v primerih, ko ima sicer stranka zoper njo pripombe in jih izrazi v pisni vlogi.⁶ Če izvedenec na njih odgovori v dopolnitvi pisnega mnenja, ni kršena strankina pravica do izjavljanja v postopku. Za njo namreč ni pomembno, v kakšni obliki jo stranka uresničuje, pač pa, da se ji omogoči učinkovito sodelovanje v (dokaznem) postopku - če je ta postopek pretežno pisni, je v tej obliki tudi njeno sodelovanje.

12.Vrhovno sodišče je nadalje že pojasnilo, da je neposredno zaslišanje nenadomestljivo vselej, kadar so potrebna medsebojna pojasnila ali kadar so v pisnem mnenju protislovja, pomanjkljivosti in nedorečenosti. Zaslišanje izvedenca je potrebno (zgolj), kadar imajo stranke na pisno mnenje pripombe in terjajo pojasnila o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora, zaradi česar je podan dvom o strokovni pravilnosti in popolnosti mnenja. Do kršitev pravil pravdnega postopka torej ne pride v primeru, ko sodišče kljub strankinemu predlogu ne zasliši sodnega izvedenca, ker stranka ni podala pripomb, glede katerih bi bilo treba izvedenca zaslišati oziroma so bile te pripombe pavšalne, neobrazložene oziroma niso povzročile dvoma v pravilnost in popolnost mnenja. Potrebo po zaslišanju izvedenca, ki je svoje mnenje podal pisno, je zato nujno treba presojati od primera do primera.⁷

13.Pri presoji izvedbe dokaza z izvedencem je treba upoštevati tudi, da si morajo sodišče, stranke in drugi udeleženci prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški (prvi odstavek 11. člena ZPP). Vsaka stranka je dolžna v postopku skrbno in pravočasno uresničevati svoje pravice, navajati dejstva in predlagati dokaze, da je mogoče postopek izvesti čim prej. Zakonodajalec je za uresničevanje temeljnih načel iz 11. člena ZPP⁸ v določilih 286. in 286.a člena ZPP⁹,¹⁰ določil časovne omejitve za navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov ter dolžnost pravdnih strank, da pravočasno odgovorijo na pozive sodišča. Določil je tudi posledice za primere, ko se pravdni stranki časovnih omejitev ne držita: dejstva in dokazi navedeni ali uveljavljani v nasprotju s prvim odstavkom 286. člena ZPP ter vloge in listine, ki se predložijo po poteku roka, ki ga je določilo sodišče, se upoštevajo le, če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora, enako velja tudi za strankine navedbe na naroku (tretji in četrti odstavek 286. člena ter peti odstavek 286.a člena ZPP).

Presoja okoliščin konkretnega primera

14.Sodišče prve stopnje je ugodilo dokaznemu predlogu tožeče stranke za postavitev izvedenca za ekonomijo - vrednotenje podjetij. Izvedenka je izdelala pisno mnenje, ki ga je sodišče vročilo strankama. Opozorilo ju je, da vlog in listin, ki jih bosta podali kasneje kot v roku 30 dni, ne bo upoštevalo (peti odstavek 286.a člena ZPP). Tožena stranka je svoje pripombe podala v enajsti pripravljalni vlogi.¹¹ Po poteku danega roka je nato v dvanajsti pripravljalni vlogi podala dodatne pripombe na izvedeniško mnenje ter priložila številne dodatne listine.¹² Enako je tožena stranka ravnala tudi v zvezi z dopolnitvijo izvedeniškega mnenja. Pravočasne pripombe na dopolnitev mnenja je podala v štirinajsti pripravljalni vlogi. Nato pa je po izteku roka vložila še tri pripravljalne vloge, v katerih je podala nove trditve in nove dokazne predloge. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju izvedenko povabilo na narok, da poda ustno mnenje glede dodatnih pripomb strank.

15.Iz podatkov spisa izhaja, da je bilo v obravnavanem primeru pred ustno podajo mnenja izvedenke izdelano obsežno pisno izvedensko mnenje in po prejemu pripomb nanj še pisna dopolnitev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izvedenka strokovno razjasnila vsa pravno relevantna dejstva. Tožena stranka pa se je po izteku danih rokov z novimi (prepoznimi) navedbami in dokazi ponovno obširno opredeljevala do izvedenskega mnenja. Tožena stranka tudi ni navedla, ne dokazovala dejstev ali okoliščin, da novih pripomb ni mogla pravočasno navesti, in da dopustitev novih vprašanj ne bi zavlekla reševanja spora, ki je bilo v zaključni fazi. Pritožbeno sodišče je pojasnilo, da tožena stranka tudi v pritožbi ni konkretizirala novih vidikov spornega razmerja, ki bi po tem, ko je bilo izdelano in dopolnjeno izvedensko mnenje, opravičevali postavljanje dodatnih vprašanj v zvezi z že razjasnjeno vsebino izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve. Pritrdilo je sodišču prve stopnje, ki na naroku toženi stranki ni dopustilo, da izvedenki postavi 46 novih vprašanj, povezanih s trditvami, ki jih tožena stranka ni pravočasno izpostavila v okviru pripomb, podanih po pridobitvi pisne dopolnitve izvedeniškega mnenja.

16.Pri postopanju sodišča prve stopnje ni šlo za to, da bi se sodišče prve stopnje sklicevalo na prekluzijo v smeri omejitve obsega izvajanja ustnega dokaza z vprašanji izvedenki, kot to navaja revidentka, ampak je sodišče izvedbo ustne podaje mnenja izvedenke omejilo na vsebino tistih navedb tožene stranke o spornih oziroma nejasnih zaključkih izvedenkega mnenja, ki so bile podane pravočasno. Revidentka navaja, da je imela tudi po prejemu dopolnitve izvedenskega mnenja pomisleke, da je ocenjena vrednost na dan 31. 12. 2014 prenizka in 31. 12. 2015 previsoka in napotuje na navedbe v pritožbi. Z navedenimi posplošenimi očitki pa revidentka ne ponuja zadostne podlage za trditve, da so bila določila 286. člena ZPP v obravnavanem postopku zmotno uporabljena. Ker je tožena stranka izvedenki v tem primeru želela postaviti kar 46 novih vprašanj izven pravočasno podanih navedb v pripombah po pridobitvi dopolnitve izvedeniškega mnenja, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju tudi siceršnjega vzorca ravnanja toženke, na podlagi četrtega odstavka 286. člena ZPP dopustitev postavitve teh vprašanj v zvezi s prepozno podanimi navedbami, pravilno zavrnilo.

17.Tožena stranka v reviziji tudi ni uspela pojasniti, kako naj bi obravnavana nedopustitev vprašanj vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve (relativna bistvena kršitev določil pravdnega postopka, drugi odstavek 289. člena ZPP). Revizijske trditve tožene stranke, da je pravočasno podala zadostno trditveno podlago glede novih 46 vprašanj, niso konkretizirane. Tožena stranka za nobeno izmed 46 vprašanj ni pojasnila, zakaj meni, da je zaključek izvedenke, na katerega cilja posamezno vprašanje ali kombinacija vprašanj, nepravilen, pomanjkljiv ali v nasprotju z drugimi zaključki, niti ni dvomov v pravilnost izvedenkinih metod in zaključkov pravočasno podkrepila s strokovnim mnenjem. Vsi njeni pomisleki in dvomi so ostali na pavšalni ravni. Res je, da imajo stranke pravico, da izvedencem postavljajo vprašanja na obravnavi, vendar le v okviru pravočasno podanih navedb v postopku in v primeru, da je postavljanje nadaljnjih vprašanj izvedencu potrebno za razjasnitev protislovij, pomanjkljivosti ali nedorečenosti v zvezi z dejstvi, ki se dokazujejo z izvedenskim mnenjem. V tem primeru pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bila vsa strokovna vprašanja v zvezi s podanim mnenjem izvedenke zadostno razjasnjena za odločitev in da za novih 46 vprašanj tožena stranka ni podala trditvene podlage v danem roku. Glede na navedeno postavljanje nadaljnjih vprašanj izvedenki ni bilo potrebno.

18.Tožena stranka se je imela v obravnavanem postopku možnost izjasniti in zastavljati vprašanja glede izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve v pisnem postopku, sodišče pa je v zvezi z ugotovitvijo pravno relevantnih dejstev za odločitev upoštevalo vse njene pravočasne pripombe v zvezi z mnenjem izvedenke in njegovo dopolnitvijo, ki jih je tožena stranka podala pravočasno in je mnenje izvedenke obravnavalo kot celoto. Zmotno je revizijsko stališče, ki nakazuje, da bi moralo biti stranki omogočeno, da pri ustni izvedbi dokaza z izvedencem izvedenko lahko izpraša o strokovnih vprašanjih v zvezi z mnenjem kot celoto, kot da pisnega mnenja izvedenke in njegove dopolnitve sploh ne bi bilo. Zlasti to ne velja glede prepozno podanih navedb v postopku pisne izvedbe dokaza z izvedencem. Kot rečeno, je treba v zvezi s podajo ustnega mnenja izvedenca in vprašanji izvedencu upoštevati konkretne okoliščine primera. Tožena stranka v reviziji ni izpodbijala zaključkov sodišča prve stopnje, ki jim je sledilo tudi sodišče druge stopnje, da ni navedla opravičljivih okoliščin za nepravočasno podajo pripomb na pisno mnenje izvedenke in dopolnitev mnenja. Ker tožena stranka navedb, v katerih je podala pripombe na izvedensko mnenje, ni podala pravočasno, tako ne more uspeti s trditvami, da ji je kršena pravica do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) in ji je bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ker ji sodišče v zvezi s temi navedbami ni dopustilo postavljati vprašanj izvedenki.

19.V obravnavanem primeru se je izkazalo, da tožena stranka ni bila dejansko prikrajšana za možnost, da učinkovito preizkusi pisno izvedensko mnenje z neposrednimi vprašanji izvedenki na glavni obravnavi. Tožena stranka je to možnost imela v okviru procesnega položaja, v katerem je bila glede na svoje ravnanje v postopku. Toženi stranki je bila v tem obsegu omogočena vsebinska kontrola nad izpeljavo dokaza z izvedenko in tudi njen vpliv na rezultat dokazovanja z izvedenko, saj sta ji bila vročena izvedeniško mnenje in njegova dopolnitev, lahko je podala pisne pripombe na izvedeniško mnenje in njegovo dopolnitev ter izvedenki na naroku postavljala vprašanja v zvezi s pravočasno podanimi pripombami po pridobitvi dopolnitve izvedeniškega mnenja. Ker tožena stranka svojih pravic ni skrbno in pravočasno uresničevala, glede prepozno podanih navedb in pripomb na izvedensko mnenje ne more uspeti s trditvami, da je sodišče kršilo njene procesne pravice, ker ji na naroku ni omogočilo postavitve novih vprašanj izvedenki v zvezi z njimi.

Odločitev o reviziji

20.Upoštevaje podane razloge je odgovor Vrhovnega sodišča na dopuščeno revizijsko vprašanje, da je sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno omejilo postavljanje vprašanj izvedenki le glede pripomb, ki jih je slednja podala na izvedeniško mnenje kot celoto po pridobitvi pisne dopolnitve izvedeniškega mnenja. Zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člena ZPP).

Odločitev o revizijskih stroških

21.Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora nanjo. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 165. člena ZPP. Vrhovno sodišče je stroške tožeče stranke odmerilo skladno z veljavno Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), in sicer zahtevanih 3.400 točk za sestavo odgovora na revizijo (tar. št. 22/3 OT) ter pavšalni znesek za poštne in telefonske storitve, fotokopiranje listin in dokumentacije po tretjem odstavku 11. člena OT (2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, kar skupaj znaša 44 točk) ter 22 % DDV po 12. členu OT. Ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov v višini 2.521,01 EUR.

22.Tožena stranka je dolžna odmerjene stroške plačati v roku 15 dni, ki prične teči naslednji dan po vročitvi te sodbe (313. člen ZPP).

Glasovanje

23.Senat je sklep sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1¹ Besedilo 433. člena OZ se glasi: "Tisti, na katerega preide po pogodbi kakšna premoženjska celota ali posamezen njen del, odgovarja poleg dotedanjega imetnika in solidarno z njim za dolgove, ki se nanašajo na to celoto oziroma njen del, vendar le do vrednosti njenih aktiv."

2² Družba C. se je junija 2015 preimenovala v D., d. d.

3³ Odločba Ustavnega sodišča Up-498/08 z dne 15. 4. 2008.

4⁴ Odločbi Ustavnega sodišča Up-39/95 z dne 16. 1. 1997 in U-I- 60/03 z dne 4. 12. 2003.

5⁵ Odločba Ustavnega sodišča Up-680/14 z dne 5. 5. 2016. Odločbe VSRS: II Ips 437/2002 z dne 29. 5. 2003, II Ips 141/2007 z dne 17. 9. 2009, II Ips 138/2011 z dne 26. 4. 2012, II Ips 206/2012 z dne 5. 9. 2013, II Ips 404/2010 z dne 12. 12. 2013 in II Ips 29/2018 z dne 31. 5. 2018. Primerjaj tudi J. Zobec v L. Ude in drugi, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2006, str. 496.

6⁶ Glej opombo 5.

7⁷ Glej opombo 5.

8⁸ To so predvsem načelo ekonomičnosti in hitrosti postopa ter načelo prepovedi zlorabe pravic.

9⁹ Določilo prvega odstavka 286. člena ZPP se glasi: "Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. To velja tudi za uveljavljanje ugovorov zaradi pobota in zastaranja".

10¹⁰ Določilo prvega odstavka 286.a člena ZPP se glasi: "Sodišče lahko strankam pred pripravljalnim narokom ali na njem, kot tudi pred ali med glavno obravnavo s pisnim pozivom ali ustno na naroku naloži, da v roku, ki ga določi, odgovorijo na posamezna vprašanja glede okoliščin, ki so pomembne za odločitev, da dopolnijo ali dodatno obrazložijo svoje predhodne navedbe, predlagajo dodatne dokaze, predložijo listine, na katere so se sklicevale, se izjavijo o izvedenskem mnenju ali drugih izvedenih dokazih, podajo pisne izjave prič, se izjavijo o navedbah nasprotne stranke, podajo svoja pravna naziranja ali predložijo sodne odločbe glede sodne prakse, na katere se sklicujejo."

11¹¹ Za razjasnitev dvomom in odpravo morebitnih nepravilnosti je izvedenki postavila sedem vprašanj.

12¹² Sodišče prve stopnje je na naroku dne 11. 11. 2022 sprejelo sklep, da je tožena stranka glede dodatnih pripomb na izvedeniško mnenje in novih dokazov prekludirana.

13¹³ Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje po poteku roka, ki ji ga je dalo sodišče, vlagala številne obsežne vloge, pomoč strokovnjaka si je poiskala šele pred narokom in ne, ko je bila pozvana, da poda pripombe (za takšno ravnanja ni navedla nobenega opravičljivega razloga).

14¹⁴ Trdila je le, da bi z vprašanji uspela dokazati, da so v mnenju napake in da zaključke izvedenke v tem postopku negira mnenje izvedenca iz drugega postopka.

15¹⁵ VSRS sklep II Ips 182/2012 z dne 15. 11. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Up-680/14-27 z dne 5. 5. 2016.