Jedro

Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča in tožena stranka sami trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Komisije za študijske zadeve Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (v nadaljevanju Komisija MF), št. 10-48 z dne 25. 9. 2012, in odločbo Komisije za pritožbe študentov Univerze v Mariboru (v nadaljevanju Komisija UM), št. 0497/2012-526 z dne 29. 11. 2012. Z odločbo z dne 25. 9. 2012 je Komisija MF odločila, da se tožničini prošnji glede napredovanja v 2. letnik EMŠP Splošna medicina ne ugodi in se jo kot neutemeljeno zavrne. Z odločbo z dne 29. 11. 2012 pa je Komisija UM odločila, da se tožničini pritožbi zoper odločitev Komisije MF z dne 25. 9. 2012 ne ugodi.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo obeh navedenih komisij in sklicuje na določbe: 32., 35., 66. in 71. člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis). Sodišče prve stopnje je tožbo zavrnilo na seji senata, brez opravljene glavne obravnave, ker je ocenilo, da predlagana dejstva in dokazi ne bi vplivali na drugačno odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Izrek o stroških postopka pa je oprlo na določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. 3. Tožeča stranka (v nadaljnjem besedilu revidentka) vlaga revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Navaja, da je bilo v obravnavani zadevi materialno pravo zmotno uporabljeno, z odločitvijo pa se je poseglo v njene ustavno zagotovljene pravice. V primeru sklepa z dne 12. 9. 2012 gre za kršitev načela enakega varstva pravic in diskriminacijo, saj tistim študentom, ki so podali (ali ki bi podali) prošnjo pred 12. 9. 2012 sploh ni bilo (oziroma ne bi bilo) potrebno izpolnjevati dodatnega pogoja za izjemni vpis v višji letnik, ki naj bi ga komisija določila dne 12. 9. 2012, medtem ko naj bi tisti študentje, ki so podali prošnjo (oziroma, ki bi podali prošnjo) po 12. 9. 2012 morali izpolnjevati tudi dodatni pogoj, ki naj bi ga komisija določila dne 12. 9. 2012 za izjemni vpis v višji letnik. V času odločanja o njeni prošnji se je uporabljal študijski program za leto 2011/2012, ki je veljal do 30. 9. 2012. Revidentka se s sklepom komisije, ki je bil sprejet dne 12. 9. 2012, nekaj dni pred koncem študijskega leta, sploh ni mogla seznaniti, saj ta sklep tudi nikjer ni bil objavljen, vseboval ga tudi ni študijski program za leto 2011/2012. Komisija za študijske zadeve je nekaj dni pred iztekom študijskega leta dodala nov pogoj, s katerim so se tako pogoji za izjemni vpis tudi spremenili. Gre za poseg v pravno varnost in pričakovane pravice, kar prošnja za izredno napredovanje zagotovo je. Revidentka zaradi bolezni ni mogla opraviti vseh obveznosti, v času študija v letu 2011/2012 pa je utemeljeno pričakovala, da bi ji ob izpolnjevanju pogojev lahko bil odobren izjemni vpis v višji letnik, če bo izpolnjevala vse vnaprej v študijskem programu za leto 2011/2012 določene in objavljene pogoje, s katerimi se je tudi tako lahko vnaprej seznanila. Dodatni pogoj za izjemno napredovanje se določi v študijskem programu, ki velja za naslednje študijsko leto od sprejema. Pozitivna odločitev bi bila zanjo bistvenega pomena, saj bi ji odprla možnost, da bo lahko študijske obveznosti opravljala nemoteno, prav tako je za pridobitev statusa študenta vezana na številne posledice (bivanje v študentskem domu, študentski dom, študentska prehrana oziroma boni, subvencioniran javni prevoz). Zahteva, da se njen primer obravnava pošteno v nasprotnem primeru bo, zato, ker se zavzema za spoštovanje pravnih pravil, le dodatno zaznamovana. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo in sklep Upravnega sodišča RS tako, da njeni tožbi ugodi in odločbi komisij z dne 29. 11. 2012 in 25. 9. 2012 odpravi ter zadevo vrne v ponovno obravnavanje toženi stranki oziroma njenemu prvostopenjskemu organu, toženi stranki pa se naloži plačilo stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo in sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje z ustreznimi stroškovnimi posledicami.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev ter priglaša svoje stroške.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revidentka med razlogi za dovoljenost revizije navaja 1., 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po vsebini pa uveljavlja le 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Revizija je dovoljena zaradi pomembnega pravnega vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo: ali sklep komisije o pogojih za vpis v višji letnik začne veljati takoj po sprejetju in učinkuje ter se uporablja za vse prošnje glede izjemnega vpisa v višji letnik, ki so bile vložene v tekočem študijskem letu ali bi bile vložene do konca tekočega študijskega leta. Glede na to se Vrhovno sodišče do drugih razlogov za dovoljenost revizije ne opredeljuje.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

9. V tem primeru je tudi v reviziji sporno, ali je bila zakonita zavrnitev revidentkinega izrednega vpisa v 2. letnik Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (v nadaljevanju MF), glede na to, da v študijskem programu MF izmed obveznosti, ki so določene kot pogoj za napredovanje v višji letnik, kar je v tem primeru nesporno tudi izpit iz Anatomije s histologijo in embriologijo (v nadaljevanju Anatomija), ni bilo vnaprej določeno, da je za izredni (pogojni) vpis v 2. letnik treba izpolniti več kot polovico obveznosti pri predmetu Anatomija (kar pomeni najmanj 5 od 8 kolokvijev), četudi je študent zbral več kot 30 ECTS točk, temveč je to kot pogoj določila prvostopenjska komisija (Komisija MF) na isti seji, vendar pred obravnavo revidentkine prošnje za izjemi (pogojni) vpis.

10. Kot izhaja iz predloženih spisov, se je revidentka v 1. letnik magistrskega študijskega programa Splošna medicina na MF vpisala v študijskem letu 2010/2011, v študijskem letu 2011/2012 pa je ponavljala 1. letnik. Pred vpisom v 2. letnik v študijskem letu 2012/2013 je zaprosila za izjemni (pogojni) vpis v višji (2.) letnik enovitega magistrskega študijskega programa Splošna medicina na MF. To svojo vlogo je dala zaradi svoje bolezni, ki je trajala več kot tri mesece v času predavanj in več kot en mesec v času izpitnih rokov. V svoji prošnji je navedla, da ji za izpolnitev pogoja za redni vpis manjka 16 ECTS točk ter izpit iz predmeta Anatomija s histologijo in embriologijo, ki ga ni mogla opraviti zaradi bolezni. O revidentkini prošnji je dne 25. 9. 2012 odločala Komisija prve stopnje kot delovno telo Senata MF. Ista komisija je pred potekom roka za vpis v višji letnik v študijskem letu 2012/2013 na svoji redni seji dne 12. 9. 2012 najprej sprejela sklep, da se pogojni (izjemni) vpis v 2. letnik MF odobri tistim kandidatom, ki imajo pri predmetu Anatomija s histologijo in embriologijo od zahtevanih 8 kolokvijev opravljenih vsaj 5 kolokvijev, nato pa je odločala o vlogah za izjemni (pogojni) vpis, med drugim tudi o revidentkini. Ni sporno, da je imela revidentka od zahtevanih 8 kolokvijev opravljena 2 kolokvija pri predmetu Anatomija, zato je Komisija prve stopnje zavrnila njeno prošnjo za izredni vpis v višji (2.) letnik.

11. Pravice in dolžnosti študentov do vpisa in izobraževanja ureja ZVis v svojem 66. členu. Po določbi prvega odstavka 66. člena ZVis imajo študenti pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. V prvem odstavku tega člena so določeni pogoji za redno napredovanje, v 7. alineji drugega odstavka istega člena pa je določeno, da se s statutom visokošolskega zavoda podrobneje uredijo postopki o ponavljanju letnika oziroma pogojnem napredovanju.

12. Pogojno (izjemno) napredovanje študentov Univerze v Mariboru (v nadaljevanju UM), torej tudi za MF, na podlagi drugega odstavka 66. člena ZVis ureja Statut UM (v nadaljevanju Statut). Ta v prvem odstavku 85. člena določa, da se študenti vpisujejo v višje letnike, če so izpolnili s študijskim programom in tem Statutom določene obveznosti. Drugi odstavek 85. člena Statuta pa določa, da študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, določenih za napredovanje v višji letnik, lahko komisija za študijske zadeve članice univerze (to je v tem primeru komisija za študijske zadeve MF, komisija prve stopnje) na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik. Takšen vpis se lahko odobri študentu, ki obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov, ter je opravil predpisane obveznosti predhodnih letnikov in obveznosti v obsegu več kot 30 ECTS točk vpisanega letnika, če je pričakovati, da bo izpolnil ostale obveznosti. Članica lahko v študijskem programu izmed obveznosti, ki so določene kot pogoj za napredovanje v višji letnik, določi obveznosti, brez katerih izjemno napredovanje ni mogoče, četudi je študent zbral več kot 30 ECTS točk, vendar v obsegu ECTS, ki je manjši, kot je določen za napredovanje po prvem odstavku tega člena. V tretjem odstavku 85. člena Statuta pa je določeno, da ima študent pravico pritožiti se na univerzitetno komisijo za pritožbe študentov v roku 8 dni, če mu prošnja za (izjemni - pogojni) vpis ni bila odobrena.

13. Za obravnavanje in preučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj, predlogov in stališč iz delovnega področja Senata članice ima Senat stalne komisije, med drugim Komisijo za študijske zadeve (316. člen Statuta). Po izrecni določbi drugega odstavka 85. člena Statuta je torej za določitev pogojev za izjemno napredovanje na prvi stopnji pristojna Komisija MF na drugi stopnji pa Komisija UM.

14. Glede na navedene določbe ZVis in Statuta sta torej o tožničini prošnji za izjemni (pogojni) vpis v 2. letnik študija odločali pristojni komisiji prve (komisija MF) in druge (komisija UM) stopnje.

15. Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, na katero je Vrhovno sodišče glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 vezano, saj ga v revizijskem postopku ni mogoče izpodbijati, in glede na določbe ZVis, Statuta, študijskega programa Medicinske fakultete in sklepa komisije prve stopnje o pogojih za izjemni (pogojni) vpis v 2. letnik MF in odločitev sodišča prve stopnje, ki je pritrdilo odločitvi in razlogom obeh komisij (tako prvostopenjske, kakor tudi drugostopenjske) pravilna in zakonita.

16. ZVis ne ureja pogojev in tudi ne načina določanja ter odločanja o izjemnem (pogojnem) vpisu študenta v višji letnik, temveč to prepušča Statutu. V drugem odstavku 85. člena Statuta je sicer določeno, da se lahko že v študijskem programu določi, da izjemni vpis v višji letnik kljub doseganju 30 ECTS točk ni dovoljen, če študent nima opravljenih obveznosti pri določenem predmetu, ki je sicer za redni vpis v višji letnik obvezen pogoj. Niti ZVis niti Statut pa ne določata, da se morajo pogoji za izjemni vpis določiti v študijskem programu, ne določata, do kdaj je treba sprejeti pogoje za izjemni vpis, ne prepovedujeta, da te pogoje določi komisija in tudi ne, da jih določi neposredno pred odločanjem o vlogah prosilcev za izjemni vpis oziroma neposredno pred iztekom roka za vpis (v naslednji letnik).

17. Po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijani postopek ni bil nezakonit. Pristojna prvostopenjska Komisija je o pogojih za izjemni vpis v 2. letnik MF odločila s sklepom z dne 12. 9. 2012, to je pred začetkom novega študijskega leta, ko so se v glavnem stekle okoliščine, ki upravičujejo pogojni vpis (opravičljivi razlogi na strani študentov, iztečeni izpitni roki oziroma roki za kolokvije), ter tudi preden je začela obravnavati konkretne vloge. Tako določeni pogoji niso niti nezakoniti (za vpis v drugi letnik je poleg najmanj 30 točk ECTS bilo treba uspešno opraviti več kot polovico obveznosti pri predmetu Anatomija, to je uspešno opravljenih 5 kolokvijev od 8), saj tudi po presoji Vrhovnega sodišča pomenijo omilitev pogojev za izjemen vpis v drugi letnik, za kar se sicer kot obvezen pogoj med drugim zahtevajo uspešno opravljene obveznosti študenta pri predmetu Anatomija v celoti. Določanje pogojev za izjemni vpis vnaprej že v študijskem programu za posamezni letnik pred pričetkom študijskega leta po takem programu bi bilo po presoji Vrhovnega sodišča nesmiselno, saj bi lahko spodbujalo študente k temu, da izpolnijo le pogoje za izjemni vpis in nato tak vpis poskušajo doseči, po drugi strani pa bi bilo lahko, če ne bi bilo prosilcev, nepotrebno.

18. Revizijska navedba, da se revidentka ni mogla pravočasno seznaniti z (dodatnimi) pogoji za izjemni vpis, ni utemeljena. Določba 85. člena Statuta, ki je bila podlaga za odločitev navedenih komisij in sodišča prve stopnje, je veljala že v študijskem letu 2010/2011, ko se je revidentka prvič vpisala v 1. letnik študija na MF, oziroma v letu 2011/2012, ko je ponavljala 1. letnik študija. Iz študijskega programa, ki ga je skupaj z drugimi listinskimi dokazi predložila v upravnem sporu, izhaja, da je predmet Anatomija obvezen pogoj za vpis v 2. letnik študija. Revidentka je bila tudi ob ponovnem vpisu v 1. letnik seznanjena, da je ta izpit obvezen pogoj za (redno) napredovanje v višji letnik. To izhaja tudi iz njene prošnje za pogojni vpis z dne 18. 9. 2012, ko je sama navedla, da ji manjka izpit iz predmeta Anatomija, in sicer anatomski del, ki predstavlja 70 % tega predmeta. Kljub temu pa revidentka v času, ko je bila po lastnih navedbah zdrava, ni opravila obveznosti za redni vpis pri tem predmetu, temveč je opravljala druge izpite. Zakaj pogojev za izjemen vpis v naslednji letnik ni treba sprejeti ob začetku predhodnega študijskega leta, pa je Vrhovno sodišče pojasnilo v 17. točki te obrazložitve.

19. Neutemeljena je tudi revizijska navedba, da je bila revidentka neenako obravnavana glede na druge svoje kolege, ki so zaprosili za pogojni vpis v 2. letnik MF pred 12. 9. 2012. Za tako svoje zatrjevanje ni predložila nobenih dokazov. Tožena stranka pa ves čas trdi, to izhaja tudi iz sodnega in upravnega spisa, da je na svoji prvi seji najprej določila pogoje za izjemni vpis in je nato na podlagi tako določenih pogojev obravnavala vse vloge za izjemni vpis. Vrhovno sodišče ne vidi razloga, da takim navedbam tožene stranke ne bi verjelo.

20. Revizijske navedbe o tožničinih zdravstvenih, osebnih in družinskih razmerah ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča, saj navedene okoliščine predstavljajo le enega izmed treh predpisanih pogojev za izjemno napredovanje. To pa je pravilno presodilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

21. Komisija UM, ki je odločala o pritožbi zoper prvostopenjski akt, je v obrazložitvi svoje odločbe dopolnila obrazložitev prvostopenjske odločbe s svojimi razlogi in pritožbo tudi po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno zavrnila. Po določbi 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) lahko organ druge stopnje popravi pomanjkljivosti prvostopenjskega akta tako, da ob reševanju pritožbe obrazložitev prvostopenjske odločbe dopolni s svojimi razlogi. To pa je v obravnavani zadevi Komisija druge stopnje tudi storila. Zato je revizijski ugovor o nezakonitosti odločbe Komisije druge stopnje neutemeljen.

22. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih se revizija lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

K 2. točki izreka:

23. Ker revidentka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

24. Po določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za upravni spor. Ker tožena stranka v odgovoru na revizijo ni navedla nič takega, kar bi vplivalo na odločitev o zadevi, njeni stroški po presoji Vrhovnega sodišča niso bili potrebni, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.