Jedro

Če je brezplačna pravna pomoč odobrena za zastopanje na prvi stopnji, je z zaključkom tega postopka brezplačna pravna pomoč v obliki in obsegu, kot je bila odobrena, izčrpana.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da se predlog tožnika za povrnitev stroškov izvajanja brezplačne pravne pomoči po napotnici št. Bpp 87/2002 z dne 4.11.2002, vrnjeni dne 20.1.2009, zavrne. Iz obrazložitve izhaja, da je bila z odločbo z dne 4.11.2002 A.A. odobrena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje z morebitno vložitvijo tožbe ter nadaljnjim zastopanjem v postopku pred delovnim sodiščem prve stopnje v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Za nudenje brezplačne pravne pomoči ji je bil dodeljen odvetnik B.B. V zadevi, za katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, št. Pd 590/2002, je sodišče 14.2.2005 izdalo sodbo, s katero je tožbo tožeče stranke zavrnilo. Po pritožbi tožeče stranke je Višje delovno in socialno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje pred sodiščem prve stopnje, zadeva pa je dobila opr. št. Pd 13/2007. Če izvajalec brezplačne pravne pomoči ne vrne napotnice v roku osem dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila brezplačne pravne pomoči (peti odstavek 40. člena Zakon o brezplačni pravni pomoči - v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001, 50/2004, 23/2008), zato je upoštevajoč tudi 41. člen Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Uradni list RS, št. 67/2008 s spremembami) in drugi odstavek 19. člena Odvetniške tarife (OT, Uradni list RS, št. 67/2003 s spremembami) organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da izvajalec brezplačne pravne pomoči ni pravočasno vrnil napotnice in tako do plačila storitev brezplačne pravne pomoči ni upravičen.

Tožnik v tožbi vloženi v tem upravnem sporu navaja, da je res zoper neugodno prvostopno sodbo v imenu A.A. vložil pritožbo, vendar pa za to ni priglasil nagrade. Pritožba je bila uspešna, saj je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, prvostopno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Na glavni obravnavi, ki je bila ponovno razpisana, je tožnik A.A. ponovno zastopal in nato od dne, ko je bila opravljena ponovna glavna obravnava, pravočasno predložil zahtevo za plačilo nagrade. Tožnik je bil po napotnici pooblaščen za zastopanje A.A. pred sodiščem prve stopnje, to pa je bil tudi postopek, ki se je nadaljeval po razveljavitvi prvostopne sodbe. Vsa pravna opravila, za katera je tožnik predlagal izplačilo nagrade, se torej nanašajo na postopek pred sodiščem prve stopnje. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožnikovemu predlogu za povrnitev stroškov izvajanja brezplačne pravne pomoči v skladu z njegovim stroškovnikom ugodi, zahteva pa tudi plačilo stroškov tega upravnega spora.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za zavrnitev tožbe. Navaja, da je bila z odločbo prosilki odobrena brezplačna pravna pomoč za zastopanje pred delovnim sodiščem prve stopnje, zato je tožnik z zastopanjem na glavni obravnavi dne 14.2.2005 opravil zadnje opravilo, za katerega je bil pooblaščen. Če bi želela upravičenka brezplačno pravno pomoč za vložitev pritožbe in nadaljnje zastopanje v novem postopku pred sodiščem prve stopnje, bi za to morala vložiti novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, česar pa ni storila. Ker tožnik ni pravočasno vrnil napotnice, do plačila storitev brezplačne pravne pomoči ni upravičen. Na to ne vpliva dejstvo, da tožnik ni priglasil nagrade za sestavo pritožbe, saj bi ne glede na to moral napotnico vrniti v roku iz petega odstavka 40. člena ZBPP.

Tožba ni utemeljena.

Dejstva, ki so relevantna za odločitev, v predmetni zadevi niso sporna. A.A. je bila z odločbo št. 87/2002-3 z dne 4.11.2002 odobrena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje z morebitno vložitvijo tožbe ter nadaljnje zastopanje pred delovnim sodiščem prve stopnje. V zadevi, ki se je obravnavala pod št. Pd 590/2002 je bilo odločeno s sodbo z dne 14.2.2005. Tožnik je, ne da bi A.A. vložila novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, le-to zastopal tudi v pritožbenem postopku, v katerem je bil uspešen, zato je bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožnik pa jo je zastopal tudi v ponovljenem postopku na prvi stopnji. Tožnik je izpolnjeno napotnico organu za brezplačno pravno pomoč predložil 20.1.2009. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001, 50/2004, 23/2008), v obliki, v kateri se uporablja od 1.9.2008, v prvem odstavku 40. člena določa, da je izvajalec brezplačne pravne pomoči dolžan napotnico po končani opravi storitve pravne pomoči predložiti strokovni službi za brezplačno pravno pomoč. Če izvajalec brezplačne pravne pomoči ne vrne napotnice v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči (tretji odstavek 40. člena ZBPP).

Do spremembe, ki se je začela uporabljati 1.9.2008, je Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001, 50/2004), v 40. členu vrnitev napotnice nalagal upravičencu oziroma izvajalcu brezplačne pravne pomoči, napotnico pa je bilo treba vrniti v roku 8 dni od dneva, ko je bila napotnica popolna, kar pomeni, ko so bili priloženi stroškovniki in potrdila o oprostitvi plačila stroškov postopka.

Z odločbo o odobritvi brezplačne pravne pomoči se določi tudi obseg odobrene brezplačne pravne pomoči (drugi odstavek 37. člena ZBPP). Če je brezplačna pravna pomoč odobrena za zastopanje na prvi stopnji, je z zaključkom tega postopka brezplačna pravna pomoč v obliki in obsegu, kot je bila odobrena, izčrpana. Ni se torej mogoče strinjati s stališčem tožeče stranke, da okoliščina, da je bila zadeva po pritožbi vrnjena v nov postopek na prvi stopnji, pomeni, da se brezplačna pravna pomoč po prej navedeni odločbi nadaljuje. Glede na to, da je bil postopek, za katerega je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, končan s sodbo z dne 14.2.2005, bi morala biti napotnica predložena v skladu s takrat veljavnim 40. členom ZBPP. Stroškovnik oziroma račun bi moral biti izstavljen najkasneje v roku osmih dni po zaključku tega postopka (19. člen OT), napotnica pa organu za brezplačno pravno pomoč predložena v nadaljnjem roku 8 dni. Napotnica, ki je bila organu za brezplačno pravno pomoč predložena 20.1.2009, je torej prepozna, zato je odločitev, da tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči pravilna (peti odstavek 40. člena ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001, 50/2004).

Izpodbijani upravni akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006).

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.