Jedro

Dejstvo je, da s starostjo spomin peša, zato je utemeljena bojazen, da bo zaslišanje ostarele priče pozneje težje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugodi predlogu za zavarovanje dokaza z zaslišanjem priče A. A. glede okoliščin podpisa oporoke B. B. 11.7.2017.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za zavarovanje dokaza, in sicer za zaslišanje oporočne priče, češ da zgolj starost priče glede na sodno prakso še ne pomeni utemeljene bojazni, da se njeno pričanje kasneje ne bi moglo izvesti.

2. Proti sklepu se predlagateljica pritožuje in predlaga njegovo spremembo v smeri ugoditve njenemu predlogu ali pa razveljavitev. Navaja, da nima podlage, da pridobi točne podatke o priči, je pa glede na srečanje z njo mnenja, da gre za starejšo, okoli 80 let staro osebo. Je edina še živa priča oporoke pred pričami, ki je sporna, druga oporočna priča je namreč že pokojna, zato gre za odločilni, ključni dokaz in po tem se zadeva verjetno tudi razlikuje od navedenih, na katero se sklicuje sodišče. Navaja, da je praksa tudi drugačna (VSK Cpg 78/2013). Splošno je znano, da starejšim osebam spomin peša in tako bo dokaz z njenim zaslišanje kasneje vsekakor težji. Nakazuje se dolgotrajni zapuščinski in verjetno še pravdni postopek.

3. Odgovora na pritožbo nasprotne udeleženke niso podale.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da dejstva, ki jih predlagateljica navaja, in niso sporna, ne utemeljujejo predlaganega zavarovanja dokazov - zaslišanja priletne še edine živeče oporočne priče glede sestavljanja oporoke. Dejstvo je, da s starostjo spomin peša, zato je bojazen, da bo zaslišanje ostarele priče pozneje težje, utemeljena, s tem pa so pogoji za zavarovanje takega dokaza izpolnjeni (1. odst. 264. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Res je, da so v nekaterih podobnih primerih sodišča predlagano zavarovanje dokazov zavrnila (sodišče prve stopnje jih korektno navaja v tč. 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa), vendar pa to nikakor ni enotna in ustaljena sodna praksa, saj gre za oceno dejanskih okoliščin v vsakem posameznem konkretnem primeru in zato tudi drugačnih primerov v praksi sodišč ni malo (prim. sklepe VSL I Cp 2070/2013, VSK sklep Cpg 78/2013 ipd.), pri čemer je treba upoštevati tudi to, da zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za zavarovanje, ni pritožbe (6. odst. 267. čl. ZPP). Tudi teorija ni nenaklonjena presoji, da pozabljivost priče utemeljuje bojazen za njeno oteženo poznejše zaslišanje.1

6. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi, izpodbijani sklep spremeniti in predlogu ugoditi (3. tč. 365. čl. ZPP). V nadaljevanju postopka naj prvostopenjsko sodišče izvede dokaz, katerega zavarovanje je predlagano, v skladu z določbami 267. čl. ZPP.

1 Glej V. Rijavec, Komentar ZPP k čl. 264, str. 530 (Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2006, 2. knjiga).