Jedro

Nekaterih pomanjkljivosti v disciplinskem postopku ni mogoče popraviti v sodnem postopku, npr. glede imenovanja in sestave disciplinskih organov ali če je disciplinska komisija o kršitvi, ki je bila predmet razširjene zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, odločila, ne da bi izvajala dokazni postopek.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo odločitve (disciplinskih) organov tožene stranke z dne 13.5.2002 in 26.6.2002, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje. Ugotovilo je, da je bilo tožniku v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka očitano prinašanje pijače in kave v slaščičarno P. in prodaja le-te za svoj račun, s čimer naj bi storil kršitev delovnih obveznosti, opredeljeno kot "kraja in dopuščanje kraje". V posledici take odločitve je ugodilo tudi reintegracijskemu in denarnim zahtevkom tožnika.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da bi moralo sodišče izvesti postopek na enak način, kot ga je izvedla tožena stranka ter nato na podlagi ugotovljenih dejstev šele odločiti o tožnikovi disciplinski odgovornosti. Kršitev delovnih obveznosti je bila konkretizirana in natančno opisana, prav tako je bilo povedano, na kakšen način je tožnik kršitev storil in s kakšnim namenom, kar je tožena stranka dokazala. V slaščičarni se je prodajala kava, sokovi in druge pijače, ki niso last tožene stranke, s čimer ji je bila povzročena škoda v višini izgubljenega dobička. Tako ravnanje zaposlenih je za gostinski lokal nesprejemljivo in je tudi v Kolektivni pogodbi gostinstva in turizma opredeljeno kot najhujša kršitev delovne obveznosti. Čeprav ta kolektivna pogodba za toženo stranko res ne velja, bi jo bilo treba smiselno upoštevati, ker je tožnik delo opravljal v gostinskem lokalu. Sodišče ni preizkusilo, ali iz opisanega ravnanja tožnika izhajajo znaki kakšne druge kršitve delovnih obveznosti ali zakonski znaki kaznivega dejanja. Sodišče je vezano le na opis dejanskega stanja, ne pa na pravno kvalifikacijo. Tožnik je izpolnil najmanj znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po prvem odstavku 244. člena KZ. To pa predstavlja hujšo kršitev delovne obveznosti po 8. točki 55. člena Pravilnika tožene stranke. Ker druge kvalifikacije ni ugotavljalo, je sodišče kršilo pravila postopka in napačno uporabilo materialno pravo. Od delodajalca ni mogoče zahtevati, da bo kršitev delavca okvalificiral na način, kot se to pričakuje od strokovnjakov na tem področju. Zato je predlagala, da se reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne ali podredno, da se ji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - UPB, Uradni list RS, št. 36/2004) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožena stranka revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne uveljavlja izrecno, z navedbo določb ZPP, ki naj bi bile kršene. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v to smer ni preizkušalo.

Sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava.

V okvir presoje pravilne uporabe materialnega prava sodi tudi presoja pravilnosti in zakonitosti postopka pred disciplinskimi organi delodajalca. Revizijsko sodišče se strinja s sodiščem druge stopnje, da sodišče ne ponavlja disciplinskega postopka ali celo odloča namesto delodajalca o disciplinski odgovornosti delavca. Predmet presoje v sodnem postopku je odločitev o zakonitosti dokončne odločitve delodajalca. To izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII Ips 16/2005 z dne 15.6.2005. V tej sodbi je med drugim navedeno tudi: "Temeljna načela v disciplinskem postopku so vsebovana tako v III. poglavju (točka 7) Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nasl. - ZTPDR) in VI. poglavju Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR/90). V omenjenih zakonskih določbah je opredeljena pristojnost disciplinskih organov za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti in izrekanje ukrepov, njihova sestava, uvedba in izvedba disciplinskega postopka in delavčeve pravice v njem. Z njimi so določena procesna pravila in temeljna postopkovna načela, ki so jamstvo za zakonitost postopka. Disciplinski postopek nima samo funkcije varovanja interesov delodajalca, temveč domnevnemu storilcu disciplinske kršitve tudi zagotavlja pravno varnost pred morebitno samovoljo in arbitrarnostjo. Predpisi o delovnih razmerjih zato ne prepuščajo disciplinskim organom, da opravljajo procesna opravila na način, ki se jim zdi najbolj primeren, temveč predpisujejo za posamezna procesna opravila posebne oblike. Oblika je način opravljanja procesnih opravil in ima svoj namen. Strogo varovanje procesnih opravil ustvarja procesno zakonitost, s katero se uresničuje zakonitost pri ugotavljanju disciplinske odgovornosti. S procesnimi oblikami se zagotavlja pravilnost odločanja in stanje materialne resnice, z njimi se uresničujejo procesne garancije delavcev v postopku in jih varujejo pred neupravičenimi sankcijami. Eden od bistvenih pogojev za zakonitost postopka je tudi zahteva, da morajo biti kršitve, ki so podlaga za uvedbo postopka pred disciplinsko komisijo vsebinsko, časovno in pravno opredeljene, ne samo zaradi individualizacije dejanja, temveč ker so na očitane storitve vezane tudi druge pravne posledice (nadaljevanje in ponavljanje kršitev, zastaranje, načelo "ne bis in idem", zagotavljanje učinkovite obrambe). Zato mora zahteva za uvedbo disciplinskega postopka vsebovati opis dejanj in elementov očitanih kršitev ter njihovo časovno opredelitev." Pravilna je zato presoja sodišča druge stopnje, da nekaterih pomanjkljivosti v disciplinskem postopku ni mogoče popraviti v sodnem postopku. Nekaterih pomanjkljivosti tožena stranka niti ni poskušala popraviti: glede imenovanja in sestave disciplinskih organov. Neprerekana je tudi (dejanska) ugotovitev obeh sodišč, da je disciplinska komisija o kršitvi, ki je bila predmet razširjene zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, odločila, ne da bi izvajala kakšen dokazni postopek.

Res je sicer, da od delodajalca praviloma ni mogoče pričakovati, da bo ravnal kot pravni strokovnjak. Vendar je v tej zadevi sklicevanje na to neutemeljeno: tožena stranka je za vodenje disciplinskega postopka pooblastila odvetnika, za katerega se predvideva, da je pravni strokovnjak, ki bo lahko ustrezno pravno kvalificiral tožniku očitano kršitev delovnih obveznosti. In kvalificiral jo je kot tatvino in ne kot zlorabo položaja ali pravic. Za tako kvalificirano kršitev tudi po presoji revizijskega sodišča opis kršitve v disciplinski odločbi ne vsebuje vseh potrebnih sestavin glede načina storitve in namena (naklepa).

Neutemeljen je revizijski očitek, da se sodišče ni ukvarjalo z morebitno drugačno kvalifikacijo tožnikovega ravnanja. Izrecno se je opredelilo do tega s tem, ko je ugotovilo, da tožena stranka v disciplinskem postopku ni ugotavljala kvalifikatornih okoliščin. Zato tudi drugačna pravna kvalifikacija - vključno s tisto, ki jo navaja tožena stranka v reviziji - ne bi spremenila odločitve. Tožniku ne bi bilo mogoče izreči disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Pri tem revizijsko sodišče le pripominja, da je v skladu z uveljavljeno sodno prakso odločitev, da pomeni ugotavljanje posebnih, t. i. kvalifikatornih okoliščin, ugotavljanje dejanskega stanja, ki mora biti ugotovljeno že v disciplinskem postopku in jih sodišče ne more samostojno ugotavljati šele v sodnem postopku, še manj pa šele v revizijskem postopku (povsem enaka je odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi VIII Ips 268/2006 z dne 10.4.2007).

Glede na vse navedeno je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).