Jedro

Revidentka ni obrazložila zmotne uporabe materialnega prava oziroma ni vsebinsko izčrpala tega revizijskega razloga. Zato ni bilo postopkovne možnosti, da bi revizijsko sodišče presojalo materialnopravno pravilnost izpodbijane sodbe. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana 18. 3. 2010, kar je po uveljavitvi ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008) 1. 10. 2008, zaradi česar je revizijsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 371. člena ZPP izpodbijano sodbo preizkusilo samo v mejah razlogov, ki so bili v njej navedeni, ni pa več po uradni dolžnosti pazilo na pravilno uporabo materialnega prava.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije stroške revizije.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 2.453,81 EUR stroškov revizijskega odgovora, v 15 dneh – v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna priznati, da je tožeča stranka upravičena zahtevati poplačilo svoje terjatve po pogodbi o zastavi nepremičnin zaradi zavarovanja denarnih terjatev ter po pogodbi o dolgoročnem kreditu in pogodbi o kratkoročnem kreditu v skupnem znesku 392.393,06 EUR (prej 94,033.037,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 94,033.037,00 SIT od 31. 7. 2004 do 31. 12. 2006 in od 392.393,06 EUR od 1. 1. 2007 do plačila iz nepremičnin tožene stranke v celoti (1. točka izreka); da je tožena stranka dolžna dopustiti poplačilo navedene terjatve tožeče stranke z izvršbo na nepremičnine tožene stranke v celoti (2. točka izreka) ter da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 4.786,69 EUR pravdnih stroškov z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (prvi odstavek 3. točke izreka).

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje (v izpodbijanem ugodilnem delu) spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, kateri je posledično naložilo povrnitev 8.553,35 EUR prvostopnih in 5.167,04 EUR pritožbenih stroškov, oboje z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, pri čemer pa ni konkretno in vsebinsko pojasnila, v čem naj bi bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe z vrnitvijo zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje oziroma njeno spremembo (smiselno z zavrnitvijo pritožbe tožene stranke in s potrditvijo sodbe sodišča prve stopnje). Pri tem je zahtevala povrnitev revizijskih stroškov z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila. Prerekala je revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije kot neutemeljene. Pri tem je zahtevala povrnitev stroškov revizijskega odgovora z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ugotovljeno dejansko stanje(1)

5. Tožeča stranka (hipotekarna upnica), družba L. d. o. o. (hipotekarna dolžnica) in tožena stranka (zastaviteljica) so 9. 10. 2003 sklenile pogodbo o zastavi nepremičnin, vpisanih v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici pri vl. št. ... k. o. ..., parc. št. 111/3, zaradi zavarovanja denarnih terjatev iz pogodbe o dolgoročnem kreditu, št. 3 z dne 3. 9. 2003, in pogodbe o kratkoročnem kreditu, št. 2 z dne 16. 9. 2003, v skupni višini 90,000.000,00 bivših SIT.

6. Pogodbena hipoteka je bila na podlagi zastavne pogodbe in zemljiškoknjižnega dovolila ustanovljena z vpisom v zemljiško knjigo 17. 9. 2003 kot maksimalna hipoteka v korist tožeče stranke do skupnega zneska 90,000.000,00 bivših SIT z 10,70 % fiksno letno obrestno mero.

7. Hipotekarna dolžnica L. d. o. o. ni poravnala obveznosti po navedenih kreditnih pogodbah.

8. Družba L. d. o. o. je bila na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod) izbrisana iz sodnega registra 30. 6. 2006. Argumentacija sodišča prve stopnje

9. Ob vložitvi hipotekarne tožbe 11. 11. 2004 zavarovana terjatev še ni prenehala, saj je bila družba L. d. o. o. iz sodnega registra izbrisana šele 30. 6. 2006. Ker je bila tožeča stranka zaradi obstoja terjatve ob vložitvi tožbe upravičena vložiti hipotekarno tožbo, ni utemeljen ugovor tožene stranke o prenehanju terjatve.

Argumentacija sodišča druge stopnje

10. Terjatev, ki jo je imela tožeča stranka kot upnica iz zadevnih kreditnih pogodb, je v razmerju do družbe L. d. o. o. kot glavne dolžnice iz tega dolžniško-upniškega razmerja prenehala (družba L. d. o. o. je bila namreč izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o izbrisu po ZFPPod, tožeča stranka pa v enoletnem prekluzivnem roku od objave njenega izbrisa iz sodnega registra ni uveljavljala terjatev, zavarovanih s hipoteko, do družbenikov izbrisane družbe). Takšno prenehanje terjatve ni pomenilo samo njene neiztožljivosti, temveč tudi njeno dejansko prenehanje. Zaradi prenehanja zavarovanega dolžniško-upniškega razmerja in iz njega izvirajoče terjatve, ob upoštevanju načela akcesornosti zastavne pravice na nepremičnini (hipoteki), namreč ni podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku. Ker zaradi prenehanja poplačilnega upravičenja kot bistvene vsebine zastavne pravice vknjižena maksimalna hipoteka ni mogla več služiti svojemu namenu, je v materialnem smislu ugasnila.

Revizijske navedbe

11. Sodišče druge stopnje naj bi kršilo drugi odstavek 347. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker ni razpisalo obravnave, na kateri bi v okviru materialnega procesnega vodstva po 285. členu ZPP pozvalo tožečo stranko, da (glede na dejstvo izbrisa družbe L. d. o. o. iz sodnega registra) dopolni trditveno in dokazno podlago.

12. Sodišče druge stopnje naj bi kršilo tudi 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je tožeča stranka (v vlogi z dne 15. 3. 2010) nasprotovala vsem navedbam tožene stranke v njeni vlogi z dne 2. 3. 2010, v kateri je slednja prvič navedla dejstvo o izbrisu družbe L. d. o. o. iz sodnega registra in posledično o prenehanju hipoteke na njenih nepremičninah (zaradi neuveljavljanja terjatev zoper družbenike izbrisane družbe).

13. Tožena stranka je v skladu s tretjim odstavkom 499. člena ZPP v spis vložila le zapisnik o sprejemu ustne ovadbe z dne 7. 11. 2008. Zato je bila prekludirana glede navajanja novih dejstev in dokazov, konkretno v zadnji pripravljalni vlogi.

Presoja utemeljenosti revizije: revizija ni utemeljena Kršitve postopka.

14. Revidentka je sodišču druge stopnje očitala, da zaradi prekluzije po tretjem odstavku 499. člena ZPP ne bi smelo upoštevati »navedb in predlagani[h] dokaz[ov] iz zadnje pripravljalne vloge tožene stranke«. Gre za pripravljalno vlogo z dne 17. 3. 2010., ki jo je tožena stranka vložila v spis in izročila nasprotni stranki na naroku za glavno obravnavo pred Okrožnim sodiščem v Mariboru 18. 3. 2010. Vendar pa je iz revizijskih navedb mogoče sklepati, da se očitek prekluzije nanaša (tudi in) predvsem na pripravljalno vlogo tožene stranke z dne 2. 3. 2010 (na katero je revidentka sicer odgovorila s pripravljalno vlogo z dne 15. 3. 2010), pri čemer pa (glede na nekonkretizirano in nesubstancirano izpodbijanje uporabljenega materialnega prava) ni videti, da bi pri navedbah o neuveljavljanju terjatve, zavarovane s hipoteko, zoper družbenike izbrisane družbe v enoletnem prekluzivnem roku oziroma o neprerekanju navedb tožene stranke o neuveljavljanju poprej omenjene terjatve šlo za dejstvo, ki bi bilo (lahko) pomembno za odločitev. Zato revizijsko sodišče tega očitka ni upoštevalo.

15. Revidentka je sodišču druge stopnje tudi očitala protispisnost, ki naj bi bila v tem, da je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 15. 3. 2010 dejansko nasprotovala »vsem navedbam tožene stranke iz njene [pripravljalne] vloge z dne 2. 3. 2010«. Vendar pa takšno (posplošeno) oporekanje ne zadosti standardu zanikanja iz drugega odstavka 214. člena ZPP, saj bi tožeča stranka (v izogib priznanju s strani nasprotne stranke navedenih dejstev) morala navesti, katerim navedbam je oporekala, kakor tudi razloge, iz katerih jim je oporekala. Ker naj bi šlo za prvo navedbo dejstva o izbrisu družbe L. d. o. o. iz sodnega registra in posledično prenehanju hipoteke na nepremičninah tožene stranke, namreč namen zanikanja ni mogel izhajati iz njenih siceršnjih oziroma prejšnjih navedb. Poleg tega zatrjevano protislovje ni bilo posledica napake v povzemanju (prenosa) vsebine listinskega gradiva iz samega spisa, temveč rezultat sodniškega sklepanja, kar pomeni, da vsebinsko ne gre za uveljavljanje protispisnosti (iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZZP), temveč za nedovoljeno (prikrito) izpodbijanje dokazne ocene oziroma ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).(2)

16. Končno je revidentka sodišču druge stopnje očitala kršitev drugega odstavka 347. člena ZPP, vendar neutemeljeno, saj je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo sodišča prve stopnje na podlagi drugačne uporabe materialnega prava (četrta in peta alineja 358. člena ZPP), iz česar izhaja, da obravnava za takšno (to je spremenjeno) odločitev ni bila potrebna.

Uporaba materialnega prava

17. Revidentka ni obrazložila zmotne uporabe materialnega prava. Zato ni bilo postopkovne možnosti, da bi revizijsko sodišče presojalo materialnopravno pravilnost izpodbijane sodbe.

Odločitev o reviziji

18. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana 18. 3. 2010, kar je po uveljavitvi ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008) 1. 10. 2008. Zato je revizijsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 371. člena ZPP izpodbijano sodbo preizkusilo samo v mejah razlogov, ki so bili v njej navedeni, kar pomeni, da ni več po uradni dolžnosti pazilo na pravilno uporabo materialnega prava.

19. Tožeča stranka je sicer revizijo vložila tudi iz razloga zmote uporabe materialnega prava, vendar pa v njej ni vsebinsko izčrpala tega revizijskega razloga.

20. Ker iz odgovorov revizijskega sodišča izhaja, da izpodbijana sodba ni obremenjena z zatrjevanimi kršitvami postopka, je Vrhovno sodišče revizijo v skladu s 378. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

Odločitev o stroških revizijskega postopka

21. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije stroške revizije (II. točka izreka)

22. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, je v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP dolžni toženi stranki povrniti 2.453,81 EUR stroškov revizijskega odgovora (III. točka izreka).

23. Revizijsko sodišče je namreč toženi stranki priznalo 1.996,65 EUR stroškov sestave revizijskega odgovora s 439,26 EUR (22 %) davka na dodano vrednost in 17,90 EUR materialnih stroškov. Navedene stroške je glede na prvi odstavek 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Ni ji pa priznalo stroškov sodnih taks za revizijski odgovor, ker ni izkazala njihovega plačila.(3)

24. Od priznanih stroškov revizijskega odgovora gredo toženi stranki za primer zamude zahtevane zamudne obresti (III. točka izreka). (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 – Pravna mnenja I/2006) .

Op. št. (1): Povzeto s strani sodišča druge stopnje, na 4. in 5. strani izpodbijane sodbe.

Op. št. (2): Glej Jan Zobec v »Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 3. knjiga (305.a do 503. člen)«, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2009, str. 313, 76. Op. št. (3): Po Zakonu o sodnih taksah (ZST-1), ki je veljal v času vložitve odgovora na revizijo, le-ta ni (več) taksiran.