Jedro

Upravni organ bistveno krši pravila postopka, če v odločbi ne pojasni in pravno utemelji razlogov, zaradi katerih se je stranka pritožila. Organ, ki odloča o pravici do davčne olajšave po zakonu o dohodnini za otroka, motenega v telesnem in duševnem razvoju, se glede tega vprašanja lahko opre le na izvedenca ustrezne stroke (183. člen ZUP). Olajšava iz 3. odstavka 8. člena zakona o dohodnini izključuje olajšavo po 1. odstavku navedenega člena.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiške uprave za javne prihodke z dne 3.6.1993.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odpravila odločbo izpostave Republiške uprave za javne prihodke z dne 21.12.1992 in zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponoven postopek. V obrazložitvi odločbe navaja, da se otroci s sladkorno boleznijo, po predpisih, ki urejajo izobraževanje in usposabljanje otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki so podlaga za ugotavljanje posebne olajšave v višini 20 % poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji staršem - zavezancem za dohodnino za otroka motenega v telesnem in duševnem razvoju, ne štejejo za otroke motene v telesnem in duševnem razvoju, zato tožnik ni upravičen do posebne olajšave v višini 20 % poprečne plače zaposlenega v Republiki Sloveniji, kot mu je bilo to priznano z izpodbijano odločbo, na podlagi uveljavljanja v njegovi napovedi za odmero dohodnine.

Tožnik v tožbi navaja, da je v pritožbi zoper prvostopno odločbo ugovarjal izračunu dohodnine, ker mu upravni organ ni pravilno upošteval osnovne olajšave v višini 8 %, zaradi česar mu je bila priznana olajšava le v znesku 52.488 SIT, namesto 68.638 SIT. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni pojasnila in pravno utemeljila razlogov, zaradi katerih se je tožnik pritožil. V navedeni odločbi tožena stranka ugotavlja, da je pritožba upravičena, obrazložitev pa pritožbo dejansko zavrača. Tožnik meni, da je tožena stranka napačno uporabila pravna vira (Zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju), saj že vsebina obeh navedenih pravnih virov kaže na to, da sta namenjena izobraževanju in usposabljanju otrok, ki zaradi telesnih in duševnih omejitev niso sposobni slediti oziroma se izobraževati v splošnih izobraževanih ustanovah, zato jim družba omogoča izobraževanje v posebnih zavodih ali centrih s prilagojenim programom. Kolikor se davčna olajšava pri dohodnini smatra kot socialna kategorija, potem bi tožena stranka lahko uporabila še veljavni samoupravni sporazum o uresničevanju socialno varstveni pravic (SaS), ki temelji na 61. členu zakona o družbenem varstvu otrok in 20. členu zakona o socialnem skrbstvu, ki v 63. členu določa, da otrokovo prizadetost izkazuje izvedensko mnenje dispanzerske pediatrične službe ali ustrezne specialistične službe oziroma komisije za razvrščanje otrok (po "pravilniku"). Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Tožba je utemeljena.

Sodišče se strinja z ugotovitvijo tožnika, da tožena stranka v izpodbijani odločbi ni pojasnila in pravno utemeljila razlogov, zaradi katerih se je pritožil oziroma, da tožena stranka v odločbi ugotavlja, da je pritožba upravičena, obrazložitev pa tožnikovo pritožbo dejansko zavrača. Sodišče ugotavlja, da se je tožnik dejansko pritožil le iz razloga, ker mu pristojni organ pri odmeri dohodnine za leto 1991 za drugorojenega otroka, ki je sladkorni bolnik, poleg olajšave 2 % za drugega otroka, 4 % za šolanje v kraju izven stalnega prebivališča in 20 % za otroka, motenega v telesnem in duševnem razvoju, ni priznal tudi splošne olajšave 8 %, do katere so po njegovem mnenju upravičeni vsi vzdrževani otroci, ne glede na ostale olajšave. Na ta pritožbeni ugovor, tožena stranka v izpodbijani odločbi ni odgovorila in zato navedba tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je pritožbi, ugodila ne drži. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka odpravila prvostopno odločbo zato, ker je prvostopni organ tožniku - zavezancu priznal za sina, ki je sladkorni bolnik 20 % olajšavo, za katero po njenem mnenju ni imel zakonske podlage. Tožena stranka se pri tem sklicuje na zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Ur. l. SRS, št. 19/76 in 8/90), ki v 2. čl. določa kateri otroci se štejejo za otroke motene v telesnem in duševnem razvoju po tem zakonu. Sodišče meni, da v tem primeru napotitev tožene stranke na navedeni zakon, nima pravne podlage. Sam zakon o dohodnini ne daje odgovora na vprašanje, kateri otrok se šteje za motenega v telesnem in duševnem razvoju in glede tega vprašanja tudi ne napotuje na drug predpis. Glede na navedeno, se organ, ki odloča o pravici do davčne olajšave po tej zakonski določbi, v skladu s 183. členom zakona o splošnem upravnem postopku, opre lahko le na mnenje izvedenca ustrezne stroke.

V zvezi z tožbeno navedbo, ki se nanaša na pravico do 8 % davčne olajšave za tožnikovega sina, pri čemer pa gre dejansko za pravno razlago 3. odst. 8. člena zakona, je sodišče mnenja, da jo je potrebno razlagati v povezavi z vsemi ostalimi odstavki tega člena. Iz same dikcije besedila prvega in tretjega odstavka 8. člena zakona o dohodnini (ZDOH) izhaja, da olajšava iz tretjega odstavka izključuje olajšavo v višini 8 % iz prvega odstavka navedene zakonske določbe. Kolikor zakonodajalec ne bi sledil temu namenu, bi v 3. odstavku moral uporabiti enak pojem, kot ga uporablja za vsakega nadaljnjega otroka v 1. odstavku oziroma otroka, ki se šola izven stalnega prebivališča v 2. odstavku te določbe, torej pojem "olajšava se poveča". Ker pa v 3. odstavku uporablja pojem "olajšava znaša", se po mnenju sodišča to razlaga lahko le tako, da se navedeni olajšavi medsebojno izključujeta.

Ker v postopku za izdajo izpodbijane odločbe zakon ni bil pravilno uporabljen je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Sodišče je ZUP in ZUS pri svojem odločanju smiselno uporabilo kot republiške predpise v skladu s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/1/94).