Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba IV Cp 614/2010

ECLI:SI:VSLJ:2010:IV.CP.614.2010 Civilni oddelek

stiki staršev z otrokom določitev višine preživnine nezaposlenost starša
Višje sodišče v Ljubljani
24. marec 2010

Povzetek

Sodna praksa obravnava pravico mladoletnega otroka do aktivnega sodelovanja pri določanju stikov z drugim staršem ter vprašanje višine preživnine, ki jo mora plačevati toženec. Sodišče je odločilo, da mora toženec imeti stike z mladoletnim sinom po dogovoru z materjo in ob upoštevanju otrokovih želja. Glede preživnine je sodišče ugotovilo, da je toženec zmožen plačevati preživnino, kljub temu da ni zaposlen, in da je preživninska obveznost do otrok primarna.
  • Pravica otroka do aktivnega sodelovanja pri določanju stikov z drugim staršem.Ali ima mladoletni otrok pravico aktivno sodelovati pri določanju načina izvrševanja stikov z drugim staršem?
  • Višina preživnine za mladoletnega otroka.Kako se določi višina preživnine za mladoletnega otroka ob upoštevanju potreb in zmožnosti staršev?
  • Upoštevanje otrokovega mnenja pri odločitvah o stikih.Ali je potrebno pri odločanju o stikih z otrokom upoštevati njegovo mnenje in želje?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Otrok v starosti mld. B. (15 let) ima pravico, da tudi sam aktivno sodeluje pri določanju načina izvrševanja stikov s tistim od staršev, s katerim ne živi skupaj oziroma, da z njim vzdržuje stike na način, ki je skladen z otrokovimi željami in potrebami ter njegovimi šolskimi obveznostmi in dejavnostmi v prostem času. Zato je potrebno pri ureditvi stikov s sodno odločbo med tožencem in sinom B. slednjemu omogočiti aktivno vlogo v izvajanju njegove pravice do stikov z očetom.

Čeprav toženec ni zaposlen, pa je zmožen za delo in je glede na svoj način življenja očitno tudi pridobitno zmožen v tolikšni meri, da zmore zaslužiti tudi potrebna sredstva za plačevanje preživnine. Pri tem je pravno neupoštevno toženčevo sklicevanje na urejanje lastne eksistence (bivalnih pogojev), saj je preživninska obveznost do otrok primarna in ima prednost pred vsemi drugimi toženčevimi obveznostmi in željami.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeni tako, da ima toženec R. G. stike z mladoletnim sinom B. po dogovoru s tožnico A. P. G. in ob upoštevanju otrokovih želja.

V preostalem (glede 3. točke izreka) se pritožba zavrne in se v tem izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Toženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo dodelilo mladoletnega sina pravdnih strank B. G. v varstvo in vzgojo materi – tožnici, glede stikov je odločilo, da ima toženec stike s sinom po dogovoru s tožnico, tožencu pa je naložilo plačevanje mesečne preživnine od 14.10.2008 v znesku 200,00 EUR, ob upoštevanju delnih plačil za mesece december 2008, januar in februar 2009 po 150,00 EUR mesečno. Višji tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, glede stroškov pa je odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje toženec, ki izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v 2. in 3. točki izreka, pri čemer uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v napadenem delu razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da pritožbi ugodi ter napadeno sodbo spremeni tako, da tožencu določi obveznost plačevanja preživnine v mesečnem znesku 140,00 EUR, glede stikov pa določi stike v dogovoru z materjo ter v skladu z izraženimi željami mladoletnega otroka. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je mladoletni B. bil v času odločanja star že skoraj 15 let in gre zato za osebo, ki je že sposobna sama izraziti svoje mnenje. Otrokove želje in mnenje je glede stikov s tožencem vsekakor potrebno upoštevati, česar sodišče ni storilo. Sodišče se tudi ni opredeljevalo do tega, ali je sprejeta odločitev v korist otroka ali ne. Sprejeta odločitev omogoča v bistvu dovoljevanje stikov izključno po volji matere, torej tudi mimo volje in mnenja mladoletnega otroka, kar ne more biti v njegovo korist. Že v odgovoru na tožbo je toženec predlagal opredelitev stikov tako, da so upoštevane tudi otrokove želje. Odločitev o stikih zato ni pravilna in je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbe 7. odstavka 106. člena ZZZDR. Nepravilna je tudi odločitev o višini preživnine. Sodišče je ocenilo potrebe mladoletnega sina na 400,00 EUR mesečno, pri čemer pa je samo ugotovilo, da po tožnici navedene potrebe mladoletnega sina presegajo okvir njegovih realnih potreb. Ocenjene potrebe je sodišče porazdelilo med obe pravdni stranki po enakih deležih, s čimer se toženec ne strinja, saj ima tožnica urejene življenjske razmere, toženec pa živi kot podnajemnik in ga urejevanje lastne eksistence šele čaka. Sodišče tudi ni upoštevalo, da tožnica za pridobitev otroškega dodatka ali štipendije ni storila ničesar. Izgovarjanje na to, da za otroške dodatke ne more zaprositi, ker naj bi preživnina še ne bila določena, ne zdrži resne presoje. Pravdni stranki sta se že leta 2007 pred centrom za socialno delo dogovorili o višini toženčevega prispevka k preživljanju skupnega otroka. Preživnina je bila torej dogovorjena in bi tožnica lahko uveljavljala pridobitev sredstev z socialnih transferjev. Ni prav, da toženec prispeva enak delež v denarju kot mati k preživljanju otroka, saj toženec ni upravičen zahtevati sredstev za preživljanje, ker otrok živi pri materi. Upoštevajoč potrebe mladoletnega sina in premoženjsko situacijo obeh staršev je določena preživnina previsoka. Potrebe otroka se morajo prilagoditi zmožnostim staršev glede na 129. člen ZZZDR. Ocenjene potrebe mladoletnega sina so praktično enake znesku minimalne plače v Republiki Sloveniji. Splošno znano je, da potrebe aktivnega odraslega človeka presegajo potrebe dijaka. Mladoletni sin pravdnih strank živi v hiši babice, kar na osebo pomeni manjše skupne stroške v razmerju do toženca, ki živi sam in je podnajemnik. Navedbe matere o višini potreb mladoletnega otroka so pretirane in neizkazane in je pravilna ocena sodišča, da mati ni predložila prav nobenega dokaza za svoje trditve glede stroškov preživljanja. Po drugi strani pa je sodišče ob oceni stroškov oziroma potreb mladoletnega otroka v celoti pritrdilo materinim navedbam. Sodišče ne obrazloži, iz katerih razlogov je upoštevalo neizkazane navedbe tožnice o višini posameznih stroškov ter na kateri podlagi je napravilo oceno, da znašajo stroški preživljanja otroka najmanj 400,00 EUR mesečno. Podana je kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj ni mogoče ugotoviti, na kateri podlagi je sodišče napravilo oceno o otrokovih potrebah v višini 400,00 EUR, te ocene pa tudi ni utemeljilo. Med pravdnima strankama je bil že 20.6.2007 dosežen sporazum o višini preživnine, vsebino tega sporazuma pa sodišče napačno interpretira, saj iz njega jasno izhaja, kakšen dogovor je bil dosežen med pravdnima strankama in bi moralo sodišče prve stopnje ob nestrinjanju s tem dogovorom ocenjevati, zakaj ni v korist otroka in iz katerih razlogov.

Tožeča stranka ni odgovorila na vročeno pritožbo.

Pritožba je delno utemeljena.

Glede ureditve toženčevih stikov s sinom B. je sodišče prve stopnje odločilo, da jih ima toženec po dogovoru s tožnico. Toženec utemeljeno opozarja, da je bil B. ob koncu glavne obravnave star že skoraj 15 let, kar pomeni, da je potrebno pri izvrševanju stikov s tožencem upoštevati tudi njegovo mnenje. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi (1. odstavek 106. člena ZZZDR). Otrok v starosti mld. B. ima pravico, da tudi sam aktivno sodeluje pri določanju načina izvrševanja stikov s tistim od staršev, s katerim ne živi skupaj oziroma, da z njim vzdržuje stike na način, ki je skladen z otrokovimi željami in potrebami ter njegovimi šolskimi obveznostmi in dejavnostmi v prostem času. Zato je potrebno pri ureditvi stikov s sodno odločbo med tožencem in sinom B. slednjemu omogočiti aktivno vlogo v izvajanju njegove pravice do stikov z očetom. Pritožbeno sodišče je v tem delu ugodilo utemeljeni toženčevi pritožbi ter spremenilo odločitev sodišča prve stopnje o stikih (2. točka izreka) tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe (358. člen ZPP).

Toženec napada odločitev sodišča prve stopnje o preživnini predvsem z izpodbijanjem njegovih dejanskih ugotovitev o višini mesečnih preživninskih potreb mld. B. v znesku 400,00 EUR. Ne drži sicer očitek, da je sodišče prve stopnje najprej kot pretirane ocenilo tožničine navedbe o višini otrokovih potreb, nato pa naj bi pri oceni teh navedb v celoti pritrdilo tožničinim navedbam, saj je tožnica zatrjevala, da znašajo mesečni stroški sinovega preživljanja 500,00 EUR, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da znašajo ti stroški 400,00 EUR. Morda je obrazložitev izpodbijane sodbe v tem pogledu nekoliko nepregledna, a je kljub temu možno iz razlogov sodbe razbrati, na kakšen način je sodišče prve stopnje ugotovilo višino otrokovih mesečnih potreb. Čeprav sodišče prve stopnje ni posebej ovrednotilo vsake izmed otrokovih potreb v smislu 2. odstavka 129.a člena ZZZDR, temveč le nekatere izmed njih, je glede na povzeto tožničino izpoved o posameznih izdatkih ter ugotovitve sodišča prve stopnje o posameznih stroških preživljanja iz njegove obrazložitve mogoče razbrati, da je sodišče prve stopnje na konkludenten način ugotovilo oziroma obrazložilo obseg otrokovih mesečnih preživninskih potreb tako, da je pri oceni posameznih potreb (ob odsotnosti listinskih dokazov) očitno izhajalo tudi iz splošno znanih in sodišču znanih dejstev ter njihovo višino upoštevalo po prostem preudarku (216. člen ZPP), pri čemer je upoštevalo vse otrokove potrebe v smislu 2. odstavka 129.a člena ZZZDR in jih nato ovrednotilo kot celoto v znesku 400,00 EUR.

Toženec trdi, da je ocena sinovih mesečnih potreb previsoka (kar se je izkazalo za resnično, kot je povedano v nadaljevanju), pri čemer je njegova primerjava z zneskom minimalne plače v Republiki Sloveniji materialnopravno zgrešena, saj je pri določanju preživnine treba izhajati iz dejanskih stroškov otrokovega preživljanja. Drži, da se preživnina za otroka določa tudi glede na materialne ter pridobitne zmožnosti njegovih staršev, kar pa je sodišče prve stopnje očitno upoštevalo, saj je iz njegovih dejanskih ugotovitev razvidno, da sta pravdni stranki kljub svoji nezaposlenosti delovno in pridobitno zmožni, kar kaže tudi njun življenjski standard ter življenjski slog (pri tožencu npr. vožnje z osebnimi vozili višjega cenovnega razreda, preživljanje dopusta z jahto). Mladoletni B. je zato upravičen do temu ustreznega življenjskega statusa. Glede na način ugotavljanja otrokovih preživninskih potreb, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče preverilo njegov izračun tako, da je na podlagi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ter splošno znanih in sodišču znanih dejstev o višini posameznih potreb otrok B. starosti presodilo, kolikšne so posamezne njegove potrebe. Tožnica živi z otrokoma ter partnerjem pri svoji materi v njeni hiši, zato znaša strošek bivanja na osebo 60,00 EUR (glede na 300,00 EUR mesečno za elektriko z ogrevanjem). Za B. mesečno prehrano znaša mesečni strošek 150,00 EUR (tej tožničini izpovedbi toženec ni ugovarjal). Za obleko znaša mesečni strošek vsaj 30,00 EUR, za obutev pa vsaj 20,00 EUR, glede na cene posameznih tovrstnih izdelkov (o katerih je izpovedala tožnica, toženec pa njeni izpovedbi v tem delu ni nasprotoval). Za šolo oziroma izobraževanje B. mesečno potrebuje najmanj 25,00 EUR (glede na posamezne stroške iz tega naslova, katere je ugotovilo sodišče prve stopnje tako po vrsti kot po višini), za ukvarjanje s športom pa 40,00 EUR mesečno (vadba taekwandoja 35,00 EUR mesečno, stroški tekmovanj pa vsaj 5,00 EUR mesečno). Za osebno higieno B. mesečno potrebuje najmanj 10,00 EUR, za oddih in razvedrilo (letni dopust, počitnice med šolskim letom itd.) pa vsaj 25,00 EUR mesečno. Mesečni stroški otrokovega preživljanja znašajo tako vsaj 360,00 EUR.

Kljub temu, da znašajo mesečni stroški B. preživljanja manj, kot je to opredelilo sodišče prve stopnje, je pravilna njegova odločitev, da je toženec dolžan plačevati za B. mesečno preživnino v znesku 200,00 EUR. Toženec nima drugih preživninskih obveznosti, tožnica pa preživlja še hčerko v starosti treh let. Ob tem je pretežni del skrbi za B. varstvo in vzgojo zaupan tožnici, pri kateri B. že ves čas živi. Ker sta oba starša enakopravna tudi pri izvrševanju svojih roditeljskih oziroma starševskih dolžnosti, je zaradi ustrezne porazdelitve njunih bremen prav, da toženec prispeva za preživljanje B. več v denarju. Tudi s tega vidika je prisojena preživnina zato primerna. Čeprav toženec ni zaposlen (enako kot tožnica), pa je zmožen za delo in je, kot že rečeno, glede na svoj način življenja očitno tudi pridobitno zmožen v tolikšni meri, da zmore zaslužiti tudi potrebna sredstva za plačevanje preživnine (na to kaže tudi njegova izpoved, da bi lahko za B. plačeval 170,00 EUR preživnine – narok 1.10.2009). Pri tem je pravno neupoštevno toženčevo sklicevanje na urejanje lastne eksistence (bivalnih pogojev), saj je preživninska obveznost do otrok primarna in ima prednost pred vsemi drugimi toženčevimi obveznostmi in željami.

Tožnica je sprožila ta postopek očitno tudi zato, da bo pri pristojnem centru za socialno delo uredila otroški dodatek in štipendijo za B. v smislu določb Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in Zakona o štipendiranju ter na njuni podlagi izdanih podzakonskih predpisov (pravilnikov). Toženec se pri tem ne more uspešno sklicevati na dogovor med pravdnima strankama (o preživnini za B.) z dne 20.6.2007 pri CSD Ljubljana, saj ta dogovor glede na 130. člen ZZZDR sam zase ni imel nobenih pravnih posledic. Da bi bila preživnina določena pred pristojnim organom v smislu tega dogovora, bi morali pravdni stranki tedaj sprožiti nepravdni postopek, česar pa nista storili. Zgolj na podlagi dogovora z dne 20.6.2007 tožnica ne bi mogla urediti omenjenih prejemkov. Ta dogovor tudi za ta postopek ni imel nobenega pomena, saj na njegovi podlagi pravdni stranki nista izposlovali ustreznega sklepa v nepravdnem postopku, ta pravda pa je bila sprožena, ker pravdni stranki nista dosegli ustreznega sporazuma (3. odstavek 105. člena ZZZDR). Sodišču prve stopnje se zato ni bilo potrebno ukvarjati s presojo dogovora z dne 20.6.2007. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo toženčevo pritožbo zoper preostali del sodbe (3. točka izreka) in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Toženec je s pritožbo uspel v neznatnem delu (napram odločitvi o preživnini), zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena, 413. člen in 3. odstavek 154. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia