Jedro

V skladu z ZŠtip-1 se pravica do štipendije (razen za državno štipendijo) dodeljuje na podlagi javnega razpisa. Ker je šlo v obravnavanem primeru za javni razpis za dodelitev štipendije za deficitarne poklice, je ta poleg pogojev, ki jih določa ZŠtip-1 v 11., 12. in 13. členu, povsem v skladu z zakonom določil tudi, da mora vlagatelj imeti v šolskem letu status dijaka v Republiki Sloveniji. Ta pogoj je določen v Politiki štipendiranja in je skladen z 31. členom ZŠtip-1, ki določa, kdo so upravičenci do štipendije za deficitarne poklice.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije (Javni sklad) zavrnil vlogo tožeče stranke za dodelitev štipendije za deficitarne poklice, vloženo na podlagi Javnega razpisa za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2015/2016 (Javni razpis), ker tožeča stranka v tem šolskem nima statusa dijaka v Republiki Sloveniji na enem od srednješolskih izobraževalnih programov, opredeljenih v Politiki štipendiranja in navedenih v Prilogi 1 Javnega razpisa. Ker iz vloge izhaja, da se tožeča stranka ne izobražuje v Republiki Sloveniji, pač pa v tujini, po programu Wirtschaftsingenieurwesen – Maschinenwesen, na Höhere technische Bundeslehr und Versuchsanstalt Graz-Gösting, je bila njena vloga zaradi neizpolnjevanja 2. alinee 3. točke Javnega razpisa zavrnjena.

2. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 11007-324/2015-2 z dne 12. 2. 2016. 3. Tožeča stranka v tožbi izpodbija navedeno odločitev in ugovarja, da je razpisni pogoj, ki določa, da mora imeti vlagatelj v šolskem letu 2015/2016 status dijaka v Republiki Sloveniji, nezakonit, diskriminatoren in v nasprotju z Zakonom o štipendiranju (ZŠtip-1). Ta v 2. členu določa, da se štipendije dodelijo za izobraževanje na izobraževalni ustanovi po izobraževalnem programu za pridobitev izobrazbe, za katero štipendist prejme javno veljavno listino in ne zahteva, da mora imeti upravičenec status dijaka v Republiki Sloveniji. Tožeča stranka bo po zaključku šolanja prejela javno listino, kar je izkazala z listino o javni veljavnosti izobraževalne ustanove in izobraževalnega programa, ki jo je izdala pristojna institucija v državi izobraževanja in torej v skladu z 31. členom ZŠtip-1 izpolnjuje vse pogoje iz 11., 12, in 13. člena ZŠtip-1 za dodelitev štipendije za deficitarne poklice. Dodaja še, da je tak razpisni pogoj tudi v nasprotju s samim namenom štipendiranja, to je v spodbujanju izobraževanja in doseganju višje ravni izobrazbe štipendistov, vzpostavljanju enakih možnosti za izobraževanje in izobraževanje za deficitarne poklice, spodbujanju mednarodne mobilnosti, odgovornosti štipendistov za izobraževanje, kot tudi za izbiro izobraževalnega programa, krajšanju dobe izobraževanja in izboljšanju zaposljivosti. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo zaradi kršitve materialnega prava kot nezakonito odpravi ter zadevo vrne pristojnemu organu, da ponovno odloči. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka vse tožbene navedbe in vztraja pri navedbah v obrazložitvi odločb organov prve in druge stopnje. Na tožbeni ugovor, da je razpisni pogoj, na podlagi katerega mora imeti vlagatelj v šolskem letu 2015/2016 status dijaka v Republiki Sloveniji, nezakonit, odgovarja, da so bili ugotovljeni deficitarni programi oziroma poklici na podlagi slovenskih izobraževalnih programov, zato je bil kot pogoj v Javnem razpisu določen tudi pogoj izobraževanja v Republiki Sloveniji. Samo za te (deficitarne) izobraževalne programe je možno vnaprej določiti za kakšen poklic se dijaki usposobijo, zato so bili izobraževalni programi v tujini izvzeti iz Javnega razpisa. Različne države različno regulirajo izobraževanje za različne poklice, zato ni mogoče v naprej določiti, kateri programi v tujini so glede na opredelitev deficitarnih poklicev v Republiki Sloveniji, ustrezni. Prav tako imajo lahko pod istim nazivom poklica v različnih državah različne zahteve in pogoje izobraževanja in iz tega razloga je primerjanje ustreznosti oziroma enakosti izobraževalnih programov oteženo oziroma praktično nemogoče. Zaradi tega je edino za vlagatelje, ki se za deficitarne poklice izobražujejo po izobraževalnih programih v Republiki Sloveniji, možno vnaprej določiti za kakšen poklic se usposobijo in po katerem programu se izobražujejo. Zavrača tudi očitke o diskriminatornosti in poudarja, da tožeča stranka napačno uporablja navedeni pojem, saj je diskriminacija podana v primeru, ko je oseba zaradi določene osebne okoliščine obravnavana v enakih ali podobnih okoliščinah manj ugodno kot oseba, ki takšne osebne okoliščine nima. Razpisni pogoji so navedeni nevtralno, ne glede na posameznikove osebne okoliščine in tudi nimajo za posledico manj ugodnega položaja določene skupine oseb ter vlagateljev oziroma kandidatov z določeno osebno okoliščino ne postavljajo v manj ugoden položaj. Javni razpis ne postavlja v slabši položaj kandidatov, ki se izobražujejo v tujini, zahteva pa, da se vlagatelji izobražujejo v Republiki Sloveniji, kar velja za vse vlagatelje enako, ne glede na njihove osebne okoliščine. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. V svojem odgovoru (komentarju) na odgovor na tožbo tožene stranke tožeča stranka ponovno poudarja, da mora pogoje, ki so ključni za pridobitev pravice do štipendije, določati zakon, oziroma če organ tako zakonsko pooblastilo ima, morajo biti ti pogoji v okvirih, ki jih določa ZŠtip-1. Po prepričanju tožeče stranke je bilo s predmetnikom izobraževalnega programa „Gospodarski inženiring – strojništvo“, ki je bil priložen vlogi razvidno, da gre za program, ki je identičen programu „Strojni tehnik“, ki je naveden v Politiki štipendiranja kot deficitaren. Glede na dejstvo, da je v deželi Štajerski v Avstriji predvsem pa v mestu Gradec prav tehnika in tehnologija na področju strojništva, motorne industrije ter avtomatiziranih proizvodnih procesov, gonilna gospodarska panoga, ki je na tako visoki razvojni stopnji, da omogoča evropsko in globalno konkurenčnost, je tudi izvajanje vsebine izobraževalnih programov na šoli, ki jo obiskuje tožeča stranka tesno povezano s potrebami gospodarstva. Ker iz 10. člena ZŠtip-1 izhaja, da so štipendije delno financirane tudi iz Evropskega socialnega sklada z namenom, da se vzpodbuja mednarodno mobilnost, je tudi iz tega razloga zahteva Javnega razpisa, da se mora vlagatelj izobraževati v Republiki Sloveniji, nezakonita. Tožena stranka v svojem odgovoru tudi ni navedla razumnih in utemeljenih razlogov za to, da Javni razpis posameznike obravnava različno glede na kraj (državo) izobraževanja, pa čeprav imajo status dijaka.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Med strankama je v danem primeru sporna odločitev o zavrnitvi vloge tožeče stranke za dodelitev štipendije za deficitarne poklice na podlagi 2. alinee 3. točke Javnega razpisa iz razloga, ker tožeča stranka v šolskem letu 2015/2016 ni imela statusa dijaka v Republiki Sloveniji (vpisana je v izobraževalni program v Republiki Avstriji). Predmetni Javni razpis je v 2. alinei 3. točke namreč določal, da se na Javni razpis lahko prijavi le vlagatelj, ki ima v šolskem letu 2015/2016 v Republiki Sloveniji status dijaka ali udeleženca izobraževanja odraslih na enem od srednješolskih izobraževalnih programov, opredeljenih v Politiki štipendiranja (2015-2019), navedeni pogoj pa naj bi bil upoštevaje tožbene ugovore nezakonit in v nasprotju z ZŠtip-1. 8. Štipendije za dijake vključene v srednješolsko izobraževanje ureja ZŠtip-1, ki je uvedel tudi posebno vrsto štipendij – štipendije za deficitarne poklice. Deficitarni poklici so poklici, za katere na trgu dela v Republiki Sloveniji ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev, ki po njih povprašujejo. Namen teh štipendij je torej spodbujanje mladih za izobraževanje za tiste poklice, za katere je na trgu zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest. Štipendije za deficitarne poklice ureja ZŠtip-1 v členih 30 do 36. V 30. členu je določeno, da je štipendija za deficitarne poklice namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo na ravneh izobraževanja na področjih opredeljenih v politiki štipendiranja (prvi odstavek). Drugi odstavek citiranega člena določa, da se namen in cilji štipendij za deficitarne poklice opredelijo v politiki štipendiranja, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije za obdobje petih let, v kateri določi zlasti cilje štipendij za deficitarne poklice v Republiki Sloveniji; opredelitev področij, ki se spodbujajo preko politike štipendij za deficitarne poklice, vključno s področji, ki jih kot deficitarna opredelita italijanska ali madžarska narodna skupnost; predviden obseg sredstev za uresničevanje politike štipendij za deficitarne poklice; kazalce spremljanja doseganja ciljev; pričakovane rezultate štipendij za deficitarne poklice ter način in obdobje poročanja o izvajanju štipendiranja. V skladu s tretjim odstavkom 30. člena citiranega zakona predlog dokumenta iz prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo v sodelovanju s predstavniki socialnih partnerjev in s samoupravnimi narodnimi skupnostmi italijanske in madžarske narodne skupnosti. Strokovna izhodišča politike iz drugega odstavka tega člena pripravi sklad v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje (četrti odstavek). V 31. členu citiranega zakona je določeno, da se štipendija za deficitarne poklice dodeli upravičencu, ki izpolnjuje pogoje iz 11., 12. in 13. člena tega zakona in se izobražuje na ravneh izobraževanja in področjih, opredeljenih v politiki štipendiranja.

9. Upoštevaje navedeno materialnopravno podlago je tako Vlada Republike Slovenije na 39. seji dne 4. 6. 2015 sprejela Politiko štipendiranja za obdobje petih let (2015-2019), v kateri je na podlagi strokovnih podlag, ki sta jih pripravila Javni sklad in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v Prilogi 1 opredelila deficitarna področja in ravni izobrazbe, ki se spodbujajo preko politike štipendij za deficitarne poklice. Po presoji sodišča tako iz citiranega dokumenta (točka 5 in 6) izhaja ne le opredelitev (definicija) deficitarnosti poklicev (povzeto v točki 8 te sodbe), pač pa povsem jasno tudi, da je štipendiranje namenjeno izobraževanju za deficitarne poklice na izobraževalnih ustanovah v Republiki Sloveniji. Tako je v točki 5.2 (opredelitev deficitarnih področij in ravni izobrazbe) navedeno, da se vzpodbuja šolanje mladih na programih srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, da se zagotovi ustrezno število mladih z znanjem, potrebnimi za obstoj in razvoj posameznih gospodarskih panog ter ohranitev oddelkov posameznih izobraževalnih programov. V točki 6 (pričakovani rezultati štipendij za deficitarne poklice in poročanje) pa je navedeno pričakovanje, da se bo s štipendiranjem deficitarnih poklicev razširila ponudba kadrov z deficitarnimi poklici in povečal vpis na šole z izobraževalnimi programi za deficitarne poklice. Da gre za izobraževalne programe v Republiki Sloveniji izhaja tudi iz točke 6.2 iz katere je razvidno, da bo sklad vsako leto pripravil poročilo o izvajanju politike štipendiranja, ga poslal Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in poročilo poslal v obravnavo tudi Ekonomsko socialnemu svetu.

10. Upoštevaje navedeno tako sodišče kot neutemeljene zavrača ugovore tožeče stranke, da je tožena stranka v Javnem razpisu določila dodaten pogoj za pridobitev štipendije in sicer da mora imeti vlagatelj status dijaka v Republiki Sloveniji. V skladu z ZŠtip-1 se pravica do štipendije (razen za državno štipendijo) dodeljuje na podlagi javnega razpisa (prvi odstavek 5. člena). Ker je šlo v obravnavanem primeru za javni razpis za dodelitev štipendije za deficitarne poklice, je ta poleg pogojev, ki jih določa ZŠtip-1 v 11., 12. in 13. členu, povsem v skladu z zakonom določil tudi, da mora vlagatelj imeti v šolskem letu 2015/2016 status dijaka v Republiki Sloveniji. Ta pogoj je, kot je bilo že navedeno, določen v Politiki štipendiranja in je skladen z 31. členom ZŠtip-1, ki določa, kdo so upravičenci do štipendije za deficitarne poklice.

11. Po povedanem so zato tožbeni ugovori glede kršitve določb ZŠtip-1 (zlasti 2. in 11. člena) in diskriminatornosti predmetnega Javnega razpisa neutemeljeni. ZŠtip -1 v 11. členu določa, da so do štipendije po tem zakonu (torej ne le štipendije za deficitarne poklice, temveč tudi do vseh drugih štipendij, ki so predmet urejanja v ZŠtip-1) upravičene osebe s statusom dijaka, vendar ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa ta zakon. V 2. členu pa zakon (splošno) opredeljuje namen štipendiranja, pri čemer izpostavlja, da se vse s tem zakonom predvidene štipendije lahko dodelijo le za izobraževanje na izobraževalni ustanovi po izobraževalnem programu za pridobitev izobrazbe, za katero štipendist prejme javno veljavno listino ali diplomo. Ker pogoje za štipendije za deficitarne poklice podrobno določa ta zakon v členih 30 do 36 (med temi pogoji pa je tudi status dijaka v Republiki Sloveniji ) in ker v zadevi ni sporno, da tožeča stranka statusa dijaka v Republiki Sloveniji nima, je zato izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.