Jedro

Prag pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo začasne odredbe, je v sporih iz razmerij med starši in otroki višji kot v drugih civilnih zadevah. Začasne odredbe v tovrstnih sporih imajo namreč velik neposredni vpliv na končno odločitev. Odločitev sodišča lahko (kljub začasni naravi začasne odredbe) močno in trajno prizadane interese in koristi otroka. Zato je potrebno v večji meri preizkusiti, ali so podani razlogi za njihovo izdajo.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Stiki med mld. N.M. in toženo stranko G. M. do nove odločitve sodišča prve stopnje o predlogu za izdajo začasne odredbe potekajo: - v tednu, ko ni stika med vikendom, v ponedeljek, sredo in petek od 15.00 do 18.30 ure, - vsako drugo soboto in nedeljo (izmenično) od 10.00 do 18.30 ure; - v času, ko bo mld. N. M. preživljala letni dopust z materjo, se stiki ne izvedejo in se takoj po vrnitvi iz dopusta nadomestijo.

Obrazložitev

1. Sodišču prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da stiki med mld. N. M. in tožencem začasno potekajo v tednu, ko ni stika med vikendom, v ponedeljek, sredo in petek od 15.00 do 18.30 ure ter vsako drugo soboto in nedeljo (izmenično) od 10.00 do 18,30 ure, v času, ko mld. N. preživlja letni dopust z materjo, se stiki ne izvedejo in se takoj po vrnitvi z dopusta nadomestijo (točka 1), s tem, da začasna odredba velja še petnajst dni po pravnomočnosti sodbe v tem postopku (točka 2), kar je toženec zahteval več ali drugače v predlogu za začasno odredbo, je prvo sodišče zavrnilo (točka 3).

2. Toženec izpodbija sklep zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga, da se sklep spremeni tako, da se v celoti ugodi predlogu toženca za izdajo začasne odredbe. Ureditev stikov, kot jih določa izpodbijani sklep, ne omogoča zdravega psihosocialnega razvoja otroka. Prvo sodišče ni upoštevalo mnenja CSD. S sklepom določeni stiki potekajo tako, da se mladoletni otrok in toženec v določenem tednu ne vidita od petka do naslednje nedelje, saj otrok preživi pri tožencu zgolj en dan v tednu, ko so stiki določeni med vikendom. Prvo sodišče je zmanjšalo obseg že obstoječih stikov, kar ne more pozitivno vplivati na otroka. Predhodno so bili stiki med tednom določeni v ponedeljek, sredo in petek ter nato v torek in četrtek, sedaj pa so ti stiki zmanjšani. CSD je podal mnenje, da naj mladoletni otrok pri dveh letih prespi pri očetu, mld. N. pa bo čez nekaj mesecev dopolnila to starost. Tožnica je v tem postopku in postopku pred CSD večkrat navedla, da je toženec dober oče, in da mu glede hčere zaupa. Postopek ogroženosti otroka ni ustavljen, saj je toženec vložil pritožbo. Sodišče prve stopnje tudi ni postavilo izvedenca, ki bi lahko vplival na odločitev o stikih, s tem pa se dela otroku škoda.

3. Tožnica je podala odgovor na pritožbo, v kateri je predlagala, da se pritožba zavrže, saj je toženec naslovil vlogo kot ugovor in pritožba, iz vsebine vloge pa ne izhaja, v katerem delu toženec vlaga pritožbo in v katerem ugovor.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja; da med strankama obstajajo vse večja nasprotja glede izvrševanja stikov otroka s tožencem, da tožnica nasprotuje podaljšanju stikov otroka s tožencem, da toženec postavlja lastne interese pred interese otroka, da CSD odsvetuje strnjene stike otroka s tožencem in da bo CSD predlagal stike pod nadzorom, če se bodo spori med pravdnima strankama v takšni intenziteti nadaljevali. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, ki jo bo utrpel mladoletni otrok, če bo toženec še naprej izvrševal stike z otrokom na način, kot so se izvajali do sedaj. Sodišče glede obsega stikov sledi mnenju CSD z dne 15. 06. 2010, v katerem pa je premalo relevantnih dejstev, ki bi utemeljevali zmanjšanje obsega stikov. Zgolj navedba CSD, da je mnenje o obsegu stikov med tožencem in mld. otrokom oblikovano na podlagi preteklega dela z družino in ki naj bi bilo v skladu s potrebami mld. otroka, je preohlapna in premalo opredeljena, da bi lahko služila kot zadosten dokaz, da se obseg stikov zmanjša, še posebej glede na navedbe pravdnih strank, da so kljub sporom stiki med tožencem in mld. otrokom potekali dokaj redno in sicer dvakrat tedensko in vsak drugi vikend, v času ko med vikendom toženec ni imel stika s otrokom, pa so bili stiki trikrat tedensko. Iz trditvene podlage tožnice tudi ne izhaja, da bi stiki toženca z mladoletnim otrokom povzročili nenadomestljivo škodo.

6. Prvo sodišče je nekritično sledilo mnenju CSD, predvsem pa neutemeljeno ni sledilo dokaznim predlogom toženca v zvezi s predlagano začasno odredbo, da se postavi izvedenca in zasliši delavko CSD. Z izvedbo teh dokazov in z zaslišanjem pravdnih strank bi prvo sodišče lahko z visoko stopnjo verjetnosti začasno določilo obseg stikov, ki bi bili v korist otroka, predvsem pa bi razpolagalo z dokazi, ki bi verjetnostno potrjevali oziroma izključevali upravičenost predloga po strnjenih stikih otroka s tožencem. Pritožbeno sodišče pa pritrjuje ugotovitvi prvega sodišča, da so zaradi sporov med pravdnima strankama izkazane okoliščine za izdajo začasne odredbe o stikih, kljub dejstvu, da so se stiki redno izvajali že pred izdajo izpodbijanega sklepa.

7. Pritožbeno sodišče opozarja na odločbo Ustavnega sodišča Up-410/01 (1), iz katere izhaja, da imajo začasne odredbe, kjer se odloča o sporih iz razmerij med starši in otroki velik neposredni vpliv na končno odločitev, zato je pomembno, da se pri njihovi izdaji v večji meri preizkusi, ali so podani razlogi za njihovo izdajo, ker je ta odločitev sodišča kljub svoji začasni naravi takšna, da lahko močno in trajno prizadane ne samo interese pravdnih strank (staršev), temveč tudi interese in koristi otroka, ki pa po 56. členu Ustave uživa še prav posebno varstvo in skrb (2). Ustavno sodišče je na ta način dvignilo prag pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za odločanje o začasnih odredbah v teh sporih v primerjavi z začasnimi odredbami v drugih (civilnih) zadevah (3).

8. Pritožbeni razlogi so bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (353. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku). Pritožbeno sodišče je še sklenilo, da do nove odločitve sodišča prve stopnje o predlogu za izdajo začasne odredbe veljajo stiki, kot jih je določilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Odločitev v tem delu je posledica dejstva, da takšnim stikom tožnica ne nasprotuje, za toženca pa je takšna odločitev potrebna, saj predstavlja izvršilni naslov do nove odločitve prvega sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, prvemu sodišču pa omogoča, da na novo določi stike, ne da bi bilo vezano na opis (obseg) stikov iz prejšnjega sklepa, če bodo zato obstajali utemeljeni razlogi.

(1) Ki je sicer presojalo utemeljenost ustavne pritožbe zoper sklep, s katerim je bilo ugodeno začasni odredbi o dodelitvi otroka, ki pa ima po mnenju pritožbenega sodišča enake pravne posledice tudi v postopkih izdaje začasne odredbe o stikih otroka z roditeljem.

(2) Glej Odločbo Ustavnega sodišča Up-410/01 točka 7. (3) Glej v tem delu ločeno mnenje ustavnih sodnikov dr. Fišerja in dr. Škrk Up-410/01 z dne 27. 02. 2002.