Jedro

Če je obdarjen kdo od zakoncev, mora biti izrecno jasno, da je obdarjen zgolj on osebno, sicer se šteje, da je bilo darilo dano obema zakoncema. tega prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo, in je zgolj na temelju nespecifične trditve (in kasneje svoje ugotovitve), da sta oče in sestra toženki (ne: "zgolj in izrecno le" toženki) podarila določeno vsoto denarja, štelo, da gre za njeno posebno premoženje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta nepremičnini parc. X 915/5 in X 916/9 skupno premoženje toženih zakoncev, pri čemer je delež prvega toženca na njem 1/4, druge toženke pa ¾. Opravilo je tudi delitev skupnega premoženja, in sicer je v navedenem deležu na nepremičninah vzpostavilo solastnino. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka, ki smiselno predlaga njeno spremembo tako, da se na ugotovljenem skupnem premoženju določijo enaki, torej polovični deleži obeh tožencev. Opredeljuje tudi pritožbene stroške. Očita, da sodišče ni obrazložilo, zakaj, na podlagi česa konkretno, šteje, da je delež toženke na skupnem premoženju (sporni nepremičnini) toliko večji od toženčevega; tega se po njenem mnenju ne da preizkusiti. Nasprotuje oceni, da je bil denar (13.000 EUR) podarjen samo toženki in ne obema zakoncema, kar naj bi bilo v nasprotju s sodno prakso, ki jo tudi navaja. Po tej mora biti, da se darilo razume kot posebno premoženje, izrecno dokazan namen obdariti le enega od zakoncev, ta pa v konkretnem primeru ne s strani toženkinega očeta ne s strani njene sestre naj ne bi bil dokazan, niti ne zatrjevan. Ker je bil doprinos zakoncev k skupnemu premoženju približno enakovreden, kar pritožba še podrobneje navaja in povzema, trdi, da morata biti deleža zakoncev na predmetnem skupnem premoženju izenačen.

3. Toženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe se glede določenih deležev na skupnem premoženju zakoncev ne da preizkusiti, ker v sodbi o tem manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih. S tem je storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožnica utemeljeno očita, da se ne da razbrati, zakaj je sodišče na (pravilno) ugotovljenem skupnem premoženju ugotovilo deleže tožencev 25 % za prvega in 75 % za drugo.

6. V 35. točki obrazložitve sodišče prve stopnje navaja, da tak delež ugotavlja "ob upoštevanju vsega navedenega". Ni pa mogoče ugotoviti, kaj to je, kar je vodilo do takega deleža oz. zakaj. Namreč, sodišče prve stopnje pred tem ugotavlja in navaja, da je bila nepremičnina kupljena tekom trajanja zakonske zveze za ceno 106.000 EUR, da je bila plačana večinoma s kreditom, ki sta ga dejansko odplačevala zakonca skupaj, da je toženka prejela darilo sestre in očeta v višini 13.000 EUR, da sta oba zakonca prispevala k stroškom družine, toženka sicer več od toženca, in da sta oba skrbela za otroke in za gospodinjstvo, toženka sicer več od toženca, da pa se pomoč sorodnikov, konkretno toženčevega očeta, šteje v korist obeh zakoncev. Navedeno je preveč pavšalno, da bi omogočilo preizkus pravilnosti, pri čemer sodišče prve stopnje izhaja delno tudi iz napačnih izhodišč oz. svoje ugotovitve bistveno pomanjkljivo obrazloži. 7. Materialnopravno izhodišče je jasno in nesporno. Družinski zakonik v 74. čl. določa domnevo enakih deležev zakoncev na skupnem premoženju, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Neznatna razlika v prispevkih posameznega zakonca k skupnemu premoženju se ne upošteva. V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti dohodke vsakega od zakoncev, pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za dom in družino, za ohranitev premoženja ter vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.

8. Sodišče prve stopnje je glede ugotavljanja, komu je bilo denarno darilo toženkinega očeta in njene sestre v resnici podarjeno, napačno uporabilo materialno pravo, kot je splošno utrjeno v enotni in ustaljeni sodni praksi, na kar pritožnica utemeljeno opozarja. Če je obdarjen kdo od zakoncev, mora biti izrecno jasno, da je obdarjen zgolj on osebno, sicer se šteje, da je bilo darilo dano obema zakoncema.1 Tega prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo, in je zgolj na temelju nespecifične trditve (in kasneje svoje ugotovitve), da sta oče in sestra toženki (ne: "zgolj in izrecno le" toženki) podarila določeno vsoto denarja, štelo, da gre za njeno posebno premoženje. Ob tako pomanjkljivih trditvah, za katere glede na enotno in ustaljeno prakso ni bilo nobene poseben potrebe, da sodišče poziva k njihovi dopolnitvi, saj bi s tem sâmo pomensko namigovalo na usodno razliko, izvedeni dokazi niso zadostni. To, da sta oba toženca skladno in prepričljivo potrdila, da je bilo denarno darilo toženki dano, čemur je sodišče prve stopnje verjelo (in v kar pritožbenemu sodišču ni treba posebej dvomiti), torej ne zadošča. Zgolj za splošni vtis morda ni odveč opomba, da je toženka celo umaknila dokaz z zaslišanjem samih darovalcev (očeta in sestre), ki bi edina lahko izpovedala o namenu obdaritve, trditveno in dokazno breme glede tega (kar je, kot že povedano, ključno) pa je bilo seveda na tožencih.

9. Ex abudante cautela pritožbeno sodišče opozarja na relativno majhen delež darila glede na kupnino za sporne nepremičnine. Darilo je namreč znašalo 13.000 EUR, kupnina za sporno nepremičnino pa je znašala 106.000 EUR; darilo predstavlja torej le 12 % celotne kupnine. Ob predpostavki, da sta k preostalem delu kupnine (93.000 EUR) zakonca prispevala približno enako (neznatna razlika se ne upošteva), bi bil ta vložek darila sam po sebi premajhen, da bi narekoval ovrženje domneve o enakih deležih. Toženec bi namreč prispeval 46.500 EUR, toženka pa 59.500 EUR, kar bi pomenilo, da je prvi prispeval približno 45 %, toženka pa približno 55 %. Razlika od zakonske domneve enakih deležev zakoncev na skupnem premoženju bi bila torej kvečjemu 5 %, ne pa 25 %.

10. Domnevo enakih deležev zakoncev na skupnem premoženju je mogoče izpodbiti le ob dokazano _znatno višjem_ (podčrtalo pritožbeno sodišče) prispevku enega zakonca bodisi v dohodkih bodisi v delu. Zgolj občutno višji dohodki ali drug posamezen element, npr. (kvantitativno) pomembno darilo posameznemu zakoncu, vodijo do višjega deleža zakonca.2

11. Darilo, tudi če bi bilo dano izključno in zgolj toženki, torej samo po sebi nikakor ni takšno, ki bi narekovalo ugotovljeni delež. Ob tem je ključna pomanjkljivost izpodbijane sodbe odsotnost konkretne primerjave zaslužka obeh zakoncev. Sodišče prve stopnje sicer prepričljivo navede, da sta oba prispevala po svojih zmožnostih, pri čemer je imela toženka ves čas redno plačo, toženec pa je dohodek ustvarjal preko eno-osebne gospodarske družbe A., kjer je prepletal zasebno in poslovno sfero. Sodišče obsežno navaja, in s tem prepričljivo utemeljuje, da je tudi toženec prispeval kar precej (glej 30. tč. obrazložitve sodbe). Nato pa zaključi, da je bil glede na redne dohodke toženke in glede na izpis prometa družbe A. prispevek toženke višji. Ni navedeno niti koliko višji niti kaj konkretno iz te primerjave izhaja, kakšne so vsaj približne vrednosti te primerjave in koliko približno naj bi bil iz tega naslova toženkin prispevek višji. To ni navedeno niti z opisno oceno, niti z odstotno primerjavo zaslužkov niti z navedbo absolutnih zneskov. Višji dohodki so lahko znatno višji, lahko pa so le nekoliko višji. Lahko so višji za 5 ali za 50 % itd. Pravilnosti sprejete ocene se zato ne da preveriti.

12. Pritožbeno sodišče sicer poudarja, da presoja višine deležev zakoncev ni čisti matematični obračun prispevkov zakonca, saj večine okoliščin, ki so v zakonu naštete kot odločilne (tj. pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja), ni mogoče vrednostno opredeliti. Vendar pa je sodišče dolžno vsaj približno razgrniti svoje ugotovitve o primerjanju zaslužkov, da se lahko preizkusi, ali ti ob upoštevanju še drugih okoliščin vodijo do izpodbitja zakonske domneve o enakih deležih ali ne, in če da, v kakšnem razmerju. Enako velja za omenjene negmotne prispevke, za katere sodišče prve stopnje prepričljivo navede, da toženca nista uspela dokazati, da jih na strani prvega toženca ni bilo, nato pa vseeno zaključi, da je bil prispevek v obliki skrbi za gospodinjstvo toženke višji.

13. Ker je pritožbeno sodišče torej ugotovilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki je po naravi stvari ne more sâmo odpraviti (pomanjkljivi odločilni razlogi izpodbijane sodbe), je bilo treba v skladu s 1. odst. 354. čl. ZPP sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti temu sodišču v novo sojenje. S tem ne bo kršena pravica pravdnih strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Prvostopenjsko sodišče je namreč že izvedlo dokazni postopek, večino dokazov je tudi že ocenilo. Odločanje pred sodiščem druge stopnje v tej fazi bi pomenilo nesorazmerno kršitev pravice strank do pravnega sredstva.

14. V novem sojenju naj sodišče dopolni odločilne razloge za svojo določitev tako, da bo možen preizkus njene pravilnosti in zakonitosti, ob upoštevanju zgoraj navedenih natančnejših izhodišč v konkretnem primeru.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s 3. odst. 165. čl. ZPP pridržana za končno odločbo.

1 Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja, dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu. Prim. odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 976/2008, II Ips 977/2008, II Ips 1081/2007, II Ips 1087/2008, II Ips 701/2008, II Ips 257/ idr. 2 Prim. zadeve Vrhovnega sodišča II Ips 90/93, 538/2000, 408/2001, 647/2008 in mnoge druge.