Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče mora pri določenem vpisu ugotoviti ali obstajajo vse z zakonom določene predpostavke za vpis v zemljiško knjigo. Ne preverja materialnopravnih pogojev za vpis, ampak samo formalne.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Druga udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi pogodbe o ureditvi zemljiškoknjižnega stanja in zemljiškoknjižnega dovolila z dne 21.2.2013, pri nepremičninah, ki so navedene v uvodu tega sklepa, dovolilo vpis lastninske pravice v korist druge udeleženke N. Č..

Zoper sklep se je po pooblaščencu pritožila druga udeleženka. V pritožbi najprej ponavlja ugovorne razloge in sicer: - da je vpis neutemeljen, ker temelji na neveljavnem pravnem poslu; - da je pogodba, ki je bila podlaga za vpis, brez kakršnihkoli pravnih učinkov in se glede na njeno X. točko šteje za razveljavljeno. V nadaljevanju opozarja na vsebino 148. člena ZZK-1, ki izrecno zahteva, da zemljiškoknjižno sodišče preveri, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se vpis predlaga. Pogodba, na podlagi katere se v obravnavani zadevi predlaga vpis, pa je bila glede na vsebino X. člena pogodbe avtomatsko razveljavljena. Pogodbeni stranki se naknadno nista ničesar dogovorili ali roka podaljšali. Tudi v kolikor bi šteli, da je predlagatelj imel možnost enostransko vztrajati pri veljavnosti pogodbe, bi moral o tem nemudoma obvestiti drugo udeleženko, da zahteva njeno izpolnitev, kar pa se ni zgodilo in enostranska naknadna izdaja zemljiškoknjižnega dovolila s strani občine ne zadostuje. Razpolagalni posel tako nikoli ni bil izveden in tako ni prišlo do realizacije zavezovalnega pravnega posla. Tega dejstva ne more v ničemer spremeniti samovoljna in enostranska overitev in izdaja naknadnega zemljiškoknjižnega dovolila občine. Pritožba opozarja na večinsko stališče pravne teorije, ki razume razpolagalni pravni posel kot dvostranski pravni posel in je torej za veljavnost le tega potrebno, da pridobitelj pravice izrazi voljo, da to pravico sprejema. Sodišče se tudi ni opredelilo do okoliščine, da druga udeleženka ni bila prisotna ob overitvi zemljiškoknjižnega dovolila in s tem ni bil izpolnjen pogoj iz četrtega odstavka 33. člena ZZK-1, ki določa, da mora notar ob overitvi podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu, s katerim dovoljuje vpis pridobitve pravice, preveri pravilnost podatka EMŠO, na podlagi listine iz drugega iz drugega odstavka 24. člena, oziroma iz tretjega odstavka 25. člena zakona in v overitveni klavzuli navesti listino, na podlagi katere je preveril ta podatek. Druga udeleženka uveljavlja plačilo stroškov pritožbenega postopka.

Na pritožbo je po pooblaščencu odgovoril predlagatelj. Meni, da je pritožba druge udeleženca neutemeljena, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna in zakonita. Prvostopenjsko sodišče je pravilno odgovorilo na vse pravno relevantne ugovorne trditve, zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na razloge sodišča prve stopnje. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, mora zemljiškoknjižno sodišče pri določenem vpisu ugotoviti ali obstajajo vse z zakonom določene predpostavke za vpis v zemljiško knjigo. Ne preverja materialnopravnih pogojev za vpis, ampak samo formalne. Pri odločanju o dovolitvi vpisa ne sme presojati veljavnosti pravnih dejstev, ki so podlaga za nastanek, spremembo ali prenehanje pravic, katerih vpis se predlaga, ne sme se spuščati v materialnopravno presojo pravnega naslova, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba. Trditev, da druga udeleženka ni bila prisotna ob overitvi zemljiškoknjižnega dovolila, druga udeleženka v ugovoru ni navajala in predstavljajo novoto. Po 160. členu ZZK-1 udeleženci v pritožbi ne smejo navajati novih dejstev in novih dokazov in že zato teh navedb ni mogoče upoštevati.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, ki tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

V zemljiškoknjižnem postopku se glede vprašanj, ki niso urejena v ZZK-1, uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (drugi odstavek 120. člena ZZK-1), ki v prvem odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, razen, če zakon določa drugače. Ker relevantnih specialnih določb za zemljiškoknjižni postopek ni, druga udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.