Jedro

Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da Sklep o dnevih izplačevanja denarnih dajatev, objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/1993 v I. točki določa, da se vse pokojnine, denarna nadomestila, dodatek za pomoč in postrežbo in druge dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter priznavalnine izplačujejo zadnji delovni dan v mesecu za nazaj, s tem da se sobota ne upošteva kot delovni dan. Upoštevajoč, da je sodišče odločilo o bodočih rednih nakazilih iz naslova dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga I. točka citiranega Sklepa izrecno obravnava, bi pri odločanju moralo upoštevati, da mora tožena stranka bodoče v plačilo dospevajoče zneske izplačati do vsakega zadnjega delovnega dne v mesecu za nazaj.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se III. točka izreka sodbe spremeni tako, da se glasi: "Tožena stranka je dolžna v 15 dneh plačati tožeči stranki od 1. 9. 2019 pa do pravnomočnosti sodbe dospele mesečne zneske dodatka za pomoč in postrežbo, zmanjšane za že izplačane zneske dodatka za pomoč in postrežbo, bodoče v plačilo dospevajoče zneske pa do vsakega zadnjega delovnega dne v mesecu za nazaj."

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je z delno izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. zadeve: ...z dne 24. 2. 2020 in št. zadeve: ... z dne 26. 11. 2019 ter tožeči stranki priznalo pravico do sorazmernega dela dodatka za pomoč in postrežbo za 24 urni nadzor svojcev in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege od 30. 8. 2019 dalje v znesku 222,65 EUR z nadaljnjimi uskladitvi ter odločilo, da je tožena stranka dolžna v 15 dneh plačati tožeči stranki od 1. 9. 2019 pa do pravnomočnosti sodbe dospele mesečne zneske dodatka za pomoč in postrežbo, zmanjšane za že izplačane zneske dodatka za pomoč in postrežbo bodoče, v plačilo dospevajoče zneske pa do vsakega prvega dne v mesecu za tekoči mesec.

2. Tožena stranka je zoper III. točko izreka vložila pritožbo iz razloga kršitve pravil postopka in kršitve materialnega prava. Sodišče mora odločati v mejah postavljenih zahtevkov. Tožeča stranka ni namreč niti v tožbi niti na naroku za glavno obravnavo postavila tožbenega zahtevka, da ji je tožena stranka dolžna izplačevati bodoče v plačilo dospevajoče zneske do vsakega prvega dne v mesecu za tekoči mesec. V tožbi tožeča stranka ni izrecno oblikovala tožbenega zahtevka in je do konca glavne obravnave vztrajala pri odpravi odločb tožene stranke s priznanjem pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ob najvišjem znesku ter izplačilo razlik pripadajočih mesečnih zneskov dodatka za pomoč in postrežbo, dospelih od 1. 9. 2019 do pravnomočnosti sodbe. Sodišče je tako z odločitvijo v III. točki izreka sodbe prekoračilo tožbeni zahtevek, saj je odločilo o nečem, česar tožnica ni zahtevala. Podrejeno tožeča stranka uveljavlja razlog kršitve materialnega prava. Sodišče ni uporabilo Sklepa o dnevih izplačevanja denarnih dajatev, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 1/1993. Le-ta v 1. točki določa, da se vse pokojnine, denarna nadomestila, dodatek za pomoč in postrežbo in druge dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter priznavalnine izplačujejo zadnji delovni dan v mesecu za nazaj, pri čemer se sobota ne upošteva kot delovni dan. II. točka tega Sklepa določa, da se te dajatve lahko izplačujejo tudi med mesecem, kadar gre za izredna nakazila ali poračune.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (tudi ne v pritožbi očitane kršitve prekoračitve tožbenega zahtevka), je pa zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je izpodbijana odločitev napačna.

5. Tožena stranka v pritožbi namreč pravilno opozarja, da Sklep o dnevih izplačevanja denarnih dajatev, objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/1993 v I. točki določa, da se vse pokojnine, denarna nadomestila, dodatek za pomoč in postrežbo in druge dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter priznavalnine izplačujejo zadnji delovni dan v mesecu za nazaj, s tem da se sobota ne upošteva kot delovni dan. Upoštevajoč, da je sodišče odločilo o bodočih rednih nakazilih iz naslova dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga I. točka citiranega Sklepa izrecno obravnava, bi pri odločanju moralo upoštevati, da mora tožena stranka bodoče v plačilo dospevajoče zneske izplačati do vsakega zadnjega delovnega dne v mesecu za nazaj. Sodišče prve stopnje je tako v III. točki izreka sodbe napačno odločilo, da je potrebno bodoče v plačilo dospevajoče zneske nakazati do vsakega prvega dne v mesecu za tekoči mesec.

6. Določilo drugega odstavka 73. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. R, št. 2/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) določa, da je potrebno tožbeni zahtevek opredeliti najkasneje do konca prvega naroka za glavno obravnavo, v kolikor ni bilo to storjeno do konca poravnalnega naroka. V socialnih sporih gre za spore polne jurisdikcije, ki ne zagotavljajo sodnega nadzora samo nad zakonitostjo predhodnih upravnih odločb, ampak tudi nad pravilnostjo dokončne odločitve upravnega akta. Zaradi navedenega velja načelo materialne resnice in preiskovalno načelo. Res je, da je sodišče na zahtevek tudi v socialnih sporih vezano in če tožeča stranka omeji nabor želenih pravnih posledic, ki izhajajo iz njenega tožbenega zahtevka, mora sodišče slednje spoštovati. Vendar gre v predmetni zadevi pritožbenega sodišča zgolj za odločanje o pravicah, o katerih je potrebno v primeru priznanja pravice odločiti upoštevajoč materialno pravo. Tožena stranka bo morala glede na ugotovljeno dejstvo izpolnjenosti pogojev za priznanje pravice do višjega dodatka za pomoč in postrežbo, v bodoče izplačevati dospevajoče zneske, kar ni sporno. Zaradi navedenega ni prišlo do zatrjevane relativne bistvene kršitve pravil postopka.

7. Vendar je sodišče v želji čim bolj določno opredeliti obveznost tožene stranke, spregledalo pravno podlago, na katero tožena stranka v pritožbi opozarja. Zaradi navedenega je potrebno spremeniti časovno zavezo nakazovanja bodoče v plačilo dospelih zneskov, do vsakega zadnjega delovnega dne v mesecu za nazaj in ne do vsakega 1. dne v mesecu za tekoči mesec.

8. Upoštevajoč dejstvo, da tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega dela v delu, kjer je sodišče odločilo o časovni zavezi tožene stranke izplačila bodoče dospevajočih zneskov, je pritožbeno sodišče v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in sodbo v izpodbijani III. točki izreka spremenilo.