Jedro

Situacija, kadar se postopek v sporih majhne vrednosti začne na podlagi ugovora zoper plačilni nalog, je specifična, 2. odstavka 452. čl. ZPP ni mogoče razlagati tako, da začne 8-dnevni prekluzivni rok za dopolnitev tožbe teči od prejema ugovora tožene stranke proti plačilnemu nalogu.

Sodišču podlago, da tožeči stranki naloži rok za dopolnitev svoje tožbe, daje 452. čl. ZPP. Vendar pa mora biti tožeča stranka k temu a) izrecno pozvana, b) mora ji biti določen rok za opravo tega procesnega dejanja, prav tako pa c) mora biti ustrezno opozorjena na posledice zamude roka.

Izrek

5. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

6. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži do končne odločbe.

Obrazložitev

- Odločitev sodišča prve stopnje Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi v celoti razveljavilo plačilni nalog Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I PI 1722/2003 z dne 17. 11. 2003 in tožbeni zahtevek zavrnilo.

- Pritožbeni razlogi in pritožbene navedbe Proti sodbi v celoti se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožila tožeča stranka.

Medtem ko zmotne uporabe materialnega prava v pritožbi ne pojasni, v okviru kršitve določb pravdnega postopka napada odločitev sodišča prve stopnje, ker ni upoštevalo njene vloge z dne 4. 6. 2008. Sodišče prve stopnje jo je napačno štelo za prepozno iz razloga, ker je bila vložena po poteku zakonskega 8-dnevnega roka iz 452. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj tožeča stranka k dopolnitvi tožbe ni bila pozvana, prav tako pa ji sodišče ni postavilo roka za dopolnitev tožbe, kot nalagata 180. in 286.a čl. ZPP. Razen tega je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker v skladu s 455. čl. na naroku za glavno obravnavo 27. 10. 2009 ni štelo, da je tožena stranka umaknila vse dokazne predloge razen listinskih dokazov.

Predlaga spremembo sodbe tako, da bo tožbenemu zahtevku v celoti ugodeno.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

- K pritožbi glede neupoštevane vloge tožeče stranke z dne 4. 6. 2008 Postopek v sporih majhne vrednosti je posebna vrsta pravdnega postopka, predpisana za spore z majhno vrednostjo spornega predmeta. Načeli ekonomičnosti in pospešitve postopka sta v teh sporih še posebej poudarjeni. Izraz teh načel je med drugim omejitev časa in obsega dokazovanja. Tožeča stranka je dolžna navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze že v tožbi, kasnejše navedbe so prekludirane in jih sodišče ne sme upoštevati, rok za vložitev pripravljalne vloge tožeče stranke pa je 8 dni po prejetju odgovora na tožbo (453. čl. ZPP).

Med drugim se postopek v sporih majhne vrednosti opravi tudi v primeru ugovora proti plačilnemu nalogu (445. čl. ZPP). Takšen začetek postopka v sporih majhne vrednosti je v primerjavi z njegovim rednim začetkom specifičen. Ker je za tožečo stranko negotovo, ali bo tožena stranka mandatni tožbi sploh ugovarjala, tem bolj pa, ali bo njen ugovor uspešen, bo imela šele na podlagi obvestila sodišča, da se bo izvedel reden postopek v sporih majhne vrednosti, možnost svojo tožbo dopolniti tako, da bo ta lahko uspešna. ZPP teka prekluzivnih rokov za vložitev vlog v teh primerih posebej ne ureja. Ker pa je situacija, kadar se postopek v sporih majhne vrednosti začne na podlagi ugovora zoper plačilni nalog, vendarle specifična, 2. odstavka 452. čl. ZPP (od novele ZPP-D naprej 3. odstavka) ni mogoče razlagati tako, da začne 8-dnevni prekluzivni rok za dopolnitev tožbe teči od prejema ugovora tožene stranke proti plačilnemu nalogu, kakor sledi iz odločitve sodišča prve stopnje.

Medtem ko je bil tožeči stranki ugovor tožene stranke vročen 12. 3. 2004 (listovna št. 8, vročilnica), je vabilo na narok za glavno obravnavo prejela šele 27. 3. 2008 (listovna št. 11, vročilnica). V vabilu je bilo sicer označeno, da gre za postopek v sporih majhne vrednosti, prav tako je bil dan pravni pouk glede omejitve števila vlog. Po mnenju sodišča druge stopnje pa to ne zadostuje niti za prekluzijsko sankcioniranje vloge, ki ni bila vložena v 8-dnevnem roku po prejemu takšnega vabila, tem manj pa v primeru, da je rok štet od prejema ugovora tožene stranke proti plačilnemu nalogu.

180. čl. ZPP, na katerega se sklicuje pritožnik, ne določa rokov za vložitev vlog, za konkretni postopek pa je prav tako brezpredmeten 286. a čl. ZPP, ki velja šele od uveljavitve novele ZPP-D 1. 10. 2008 dalje, saj je sodišče vabilo na narok še po nenoveliranem zakonu. Kljub temu pa pritožbeno sodišče meni, da sodišču podlago, da tožeči stranki naloži rok za dopolnitev svoje tožbe, daje 452. čl. ZPP. Vendar pa mora biti tožeča stranka k temu a) izrecno pozvana, b) mora ji biti določen rok za opravo tega procesnega dejanja, prav tako pa c) mora biti ustrezno opozorjena na posledice zamude roka. Kot je iz spisa razvidno, sodišče prve stopnje tožeče stranke ni niti pozvalo k dopolnitvi tožbe. Sankcioniranje stranke s prekluzijo sporne vloge je tako nesorazmerno cilju pospešitve postopka in skrbnosti, ki jo je od stranke mogoče pričakovati. S tem ravnanjem je bila stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. čl. ZPP in je bilo zato potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti, kot sledi iz izreka. Takšno stališče zavzema tudi sodna praksa (prim. VSL sklep I Cpg 18/2006 z dne 15. 7. 2007, VSL sodbo II Cp 1860/2004 z dne 2. 8. 2007, pa tudi VSC sodbo Cp 982/2005 z dne 6. 7. 2006 in VSL sklep II Cp 1807/2008 z dne 24. 9. 2008).

- Zaključek Ker je pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodbo iz enega razloga že razveljavilo, se v presojo ostalih zatrjevanih kršitev ni spuščalo.

Na podlagi 3. odstavka 165. čl. ZPP je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo do končne odločitve v zadevi.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati zgornje pripombe pritožbenega sodišča.