Jedro

Čeprav zagovornik v uvodu pritožbe navaja, da se pritožuje zoper obsodilni del sodbe, pa iz vsebine pritožbenih navedb v nadaljevanju izhaja, da izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje glede kaznivega dejanja pod točko II. izreka, torej oprostilni del sodbe. Ker niti zagovornik niti obtoženi pritožbe zoper oprostilni del sodbe nista napovedala, se šteje, da sta se v tem delu odpovedala pravici do pritožbe (drugi odstavek 368. člena ZKP). Pritožba zoper oprostilni del sodbe ni dopustna, zato jo je pritožbeno sodišče v tem delu zavrglo kot nedovoljeno (prvi odstavek 388. člena ZKP).

Čeprav je zagovornik v uvodu navedel, da se pritožuje tudi zaradi odločbe o kazenski sankciji, pa tega pritožbenega razloga ni utemeljil. V skladu z določilom 386. člena ZKP pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obtoženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji in o odvzemu premoženjske koristi. Pritožbeno sodišče je zato izrečeno kazensko sankcijo preizkusilo po uradni dolžnosti, pri čemer je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje izbralo primerno kazensko sankcijo - zaporno kazen, znotraj katere je določilo primerno visoki zaporni kazni za posamezni kaznivi dejanji in nato izreklo tudi primerno visoko enotno zaporno kazen.

Izrek

I.Pritožba se v delu, ki se nanaša na kaznivo dejanje pod točko II. Izreka, zavrže kot nedovoljena, v preostalem delu pa se pritožba zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Obtoženca se oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedeno sodbo je Okrožno sodišče v Celju obtoženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 191. člena KZ-1 ter nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 in v zvezi s 54. členom KZ-1. Za kaznivo dejanje nasilja v družini mu je določilo kazen pet mesecev zapora, za nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine mu je določilo kazen eno leto in pet mesecev zapora, nato pa mu je na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen eno leto in devet mesecev zapora. V skladu s prvim odstavkom 56. člena KZ-1 je obtožencu v tako izrečeno enotno kazen vštelo čas, ki ga je obtoženi prestal v priporu in sicer od dne 19. 2. 2024 od 7.50 ure dalje. V skladu s četrtim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obtoženca oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, razen krivdno povzročenih stroškov, ki jih je obtoženi na podlagi prvega odstavka 94. člena ZKP dolžan povrniti in bodo odmerjeni s posebnim sklepom. Na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP je sodišče odločilo, da nagrada in potrebni izdatki zagovornice obtoženega odvetnice B. B., ki mu je bila sprva določena po uradni dolžnosti, ter nagrada in potrebni izdatki zagovornikov odvetnikov iz C. C. iz Celja, ki so mu bili dodeljeni z odločbo Bpp številka 873/2024, bremenijo proračun. V skladu s prvim in drugim odstavkom 105. člena ZKP je sodišče odločilo, da je obtoženi dolžan povrniti premoženjskopravne zahtevke in sicer: oškodovani družbi Č. d.d. v višini 3.010,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 12. 2. 2024 dalje do plačila, oškodovancu D. D. v višini 2.352,99 EUR, s preostalim delom premoženjskopravnega zahtevka pa je D. D. napotilo na pravdo, medtem ko je oškodovani E. E. s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Glede kaznivega dejanja velike tatvine v sostorilstvu po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 in v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 je sodišče obtoženca na podlagi 3. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe. V tem delu je na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP odločilo, da bremenijo stroški kazenskega postopka, ki se nanašajo na oprostilni del sodbe, iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obtoženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovih zagovornikov, odvetnikov iz C. C. iz Celja, ki so mu bili dodeljeni z odločbo Bpp, št 873/2024, proračun.

2.Zoper sodbo se je pritožil obtoženi po zagovornikih iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve določil kazenskega zakonika in zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da obtoženca oprosti očitanih kaznivih dejanj oziroma podredno razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve v ponovno sojenje sodišču prve stopnje z razmislekom o sojenju pred drugim sodnikom.

3.Ker je zagovornik v pritožbi podal zahtevo za pisno obvestilo o seji pritožbenega senata, je pritožbeno sodišče po prvem odstavku 378. člena ZKP razpisalo sejo v navzočnosti strank. Vročitve obvestil o seji so bile izkazane, seje pa se ni udeležil nihče od obveščenih. Ker nihče tudi ni opravičil svojega izostanka, je senat na podlagi četrtega odstavka 378. člena ZKP odločil, da se seja opravi v odsotnosti obveščenih.

4.Pritožba je v delu, ki se nanaša na kaznivo dejanje pod točko II. izreka nedovoljena, v preostalem delu pa je pritožba zoper obsodilni del sodbe neutemeljena.

5.Čeprav zagovornik v uvodu pritožbe navaja, da se pritožuje zoper obsodilni del sodbe, pa iz vsebine pritožbenih navedb v nadaljevanju izhaja, da izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje glede kaznivega dejanja pod točko II. izreka, torej oprostilni del sodbe. Ker niti zagovornik niti obtoženi pritožbe zoper oprostilni del sodbe nista napovedala, se šteje, da sta se v tem delu odpovedala pravici do pritožbe (drugi odstavek 368. člena ZKP). Pritožba zoper oprostilni del sodbe ni dopustna, zato jo je pritožbeno sodišče v tem delu zavrglo kot nedovoljeno (prvi odstavek 388. člena ZKP).

6.Po pregledu kazenskega spisa in izpodbijane sodbe v luči pritožbenih navedb, sodišče druge stopnje zaključuje, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Razjasnilo je vsa odločilna dejstva. Zbrane dokaze je pravilno ocenilo ter na tej podlagi zanesljivo ugotovilo, da je obtoženi storil kaznivi dejanji, opisani v točki I. in III. izreka sodbe. Razlogom, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljilo izpodbijano obsodilno sodbo, pritožbeno sodišče pritrjuje, se jim pridružuje in se v delih, ko argumentaciji sodišča prve stopnje ni kaj dodati, nanje tudi sklicuje.

7.Seznanitev s pritožbenimi navedbami zagovornika daje pritožbenemu sodišču slutiti, da je zagovorniku pri sestavi pritožbe na več mestih ponagajal tiskarski škrat. Sodišče spozna obtoženca za krivega kaznivega dejanja le v primeru, če mu je kaznivo dejanje, katerega mu očita obtožba, z gotovostjo dokazano, zato je zagovornikovo razpredanje o nepodanosti utemeljenega suma v pritožbi zoper obsodilno sodbo seveda odveč. V pritožbi zagovornik tudi ne more več podajati ugovora zoper obtožnico, saj vendarle dobro ve, da se glavna obravnava ter sojenje lahko začne šele na podlagi pravnomočne obtožnice. V pritožbo zoper sodbo tudi ne sodijo zagovornikova razpredanja glede pogojev za pripor. Kaj je imel zagovornik v mislih, ko je v pritožbi zapisal: "glede na zgoraj navedeno je v konkretnem primeru glede na prvi odstavek 23. člena Ustave RS ter tretji odstavek 5. člena in prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah ugotoviti, da se v primeru ponovnega podaljšanja pripora oziroma (ne)odprave ukrepa prepovedi približevanja krši osumljenčeva pravica do osebne svobode, zato je potrebno ukrep pripora odpraviti oziroma nadomestiti z milejšim ukrepom, kar utemeljuje tudi dejstvo nesorazmernosti trajanja ukrepa v zvezi z obtožbenimi očitki in dokazi, ki so bili do sedaj zbrani s pritožbenimi očitki", pritožbenemu sodišču ni razumljivo, očitno pa je, da precejšen del pritožbe predstavlja nekakšno neposrečeno lepljenko raznih delov prejšnjih pritožb zagovornika zoper procesne sklepe sodišča prve stopnje, izdane tekom postopka. Kljub uvodni navedbi zagovornika, da v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve določil kazenskega zakonika ter odločbe o kazenski sankciji, razen pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja morebitnih drugih pritožbenih razlogov iz pritožbe ni mogoče razbrati. Pritožbeno zatrjevane absolutne in relativno bistvene kršitve določb kazenskega postopka (zagovornik navaja kršitve 7., 9. in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP) so popolnoma neobrazložene, zato pritožbeno sodišče nanje ne more odgovoriti.

8.Pritožbene navedbe so mestoma v nasprotju s samim potekom kazenskega postopka, razvidnega iz kazenskega spisa. Tako zagovornik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da se ni opredelilo do zagovora obtoženega "kot njegovega, v tem trenutku edino možnega nasprotnega dokaza", čeprav je iz kazenskega spisa razvidno, da se obtoženi tekom postopka ni zagovarjal oziroma da se je branil z molkom. Kaj je imel zagovornik v mislih s trditvijo, da ne obstoji utemeljen sum glede storitve kaznivega dejanja pod točko IV./1, 2, 3 in 4, pritožbenemu sodišču ne uspe razvozljati, kakor tudi ne naslednjega odstavka, ki po vsebini očitno ne sodi v pritožbo zoper sodbo in se je v njej znašel pomotoma, saj zatrjuje, da je bil v izpodbijanem sklepu kršen privilegij zoper samoobtožbo itd.

9.Zagovornik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede kaznivega dejanja pod točko I. izreka (kaznivo dejanje nasilja v družini po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 191. člena KZ-1). Sodišče prve stopnje je dokazanost tega kaznivega dejanja, storjenega na škodo bivše partnerke obtoženca J. J., celovito obrazložilo v točkah od 5 do 11 obrazložitve izpodbijane sodbe. Navedlo je prepričljive razloge, zaradi katerih je verjelo izpovedbi oškodovanke glede obtoženčevega nasilja do nje v inkriminiranem času, ko je njuna izvenzakonska skupnost že razpadla. Oškodovanka je podala kazensko ovadbo zoper obtoženca dan po tem, ko ji je, kot je opisala v svoji izpovedbi, obtoženi grozil po obravnavi na sodišču, kjer se je odločalo glede stikov obtoženca z njunim skupnim otrokom. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi poudarilo, da je izpovedba oškodovanke vseskozi konsistentna, podkrepljena pa tudi z dokazi v spisu (SMS sporočili, ki jih je oškodovanka priložila ob podaji kazenske ovadbe in iz katerih izhajajo grožnje obtoženca, nadalje listinami iz spisa Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. I Kpd 3021/2024, iz katerega izhaja, da je policija potem, ko je oškodovanka dne 13. 1. 2024 v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem podala kazensko ovadbo, obtožencu izrekla ukrep prepovedi približevanja, ki je bil v nadaljevanju s sklepoma dežurnega preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Celju podaljšan do vključno 13. 3. 2024, poročilom CSD Savinjsko - Šaleška, Enota Velenje in zapisom razgovora pri CSD Velenje z oškodovanko). Razlogi sodišča prve stopnje so glede tega kaznivega dejanja razumni in prepričljivi, pritožbeno sodišče se jim v celoti pridružuje in se v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje. Zatrjevanje zagovornika, da ravno dejstvo, da oškodovanka od obtoženca ne terja ničesar, pomeni, da sama ocenjuje obtoženčevo ravnanje sicer kot neprimerno, da pa ni povzročilo pri njej občutka oškodovanosti ter celo, da je oškodovanka sama prišla do zaključka, da ne gre za kaznivo dejanje, je protispisno. Oškodovanka je namreč v svoji izpovedbi navedla, da ji je obtoženi preko SMS sporočil pošiljal grožnje in besedila, zaradi česar ji je povzročal močne občutke strahu in ogroženosti, še zlasti zato, ker se je že v preteklosti nad njo psihično in fizično znašal. Zaradi občutka osebne ogroženosti je oškodovanka tudi podala kazensko ovadbo zoper obtoženca, obtožencu pa je bil še istega dne s strani policije izrečen ukrep prepovedi približevanja. Vse navedeno seveda nasprotuje pritožnikovim zatrjevanjem, da je bila oškodovankina izpovedba zgolj opis zgodovine njunega turbulentnega razmerja in jih pritožbeno sodišče ocenjuje kot neutemeljene.

10.Iz pritožbe gre nadalje razbrati, da zagovornik uveljavlja pritožbeni razlog zmotne nepopolne ugotovitve dejanskega stanja tudi glede nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine, opisanega v točki III. izreka sodbe. Zatrjuje, da obtoženi ni bil prepoznan na nobenemu izmed posnetkov, ki so bili zaseženi v zvezi z vlomi v E. E. in bencinski servis ... . Poleg tega ne obstaja noben neposredni dokaz o tem, da naj bi obtoženi storil očitane vlome, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje v točki III izreka sodbe, saj niso bila zasežena oblačila, ki naj bi jih nosil domnevni storilec ali odtujeni predmeti, razen paketov, glede katerih pa je predstavnik Č. d. d. povedal, da ne predstavljajo podlage za premoženjskopravni zahtevek. Po mnenju zagovornika to pomeni, da ni oškodovanca za predmetni očitek in tako ni podan zakonski znak obtožencu očitanega kaznivega dejanja.

11.Pritožbene navedbe niso utemeljene. Glede nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine, opisanega v točki III. izreka sodbe, je sodišče prve stopnje podalo celovito dokazno oceno vsakega dokaza posebej ter nato v povezavi z ostalimi dokazi, ki se nanašajo na vsak posamezen vlom, storjen v zelo strnjenem časovnem obdobju od dne 6. 2. 2024 (poskus vloma v prostore D. D. s sedežem na ... ter vloma v bencinski servis ... na naslovu ...), dveh vlomov v bencinski servis ... na ... dne 10. 2. 2024 in 12. 2. 2024 ter vlom v lokal E. E. na naslovu ... dne 12. 2. 2024. Glede naštetih vlomov je sodišče prve stopnje izvedlo obširen dokazni postopek, v okviru katerega je na podlagi izpovedb številnih prič, pregledanih videoposnetkov videonadzornega sistema v prostorih, v katere je bilo vlomljeno, na podlagi neposrednih ugotovitev policistov ob ogledu kraja vlomov, zabeleženih v zapisnike ogledu kraja dejanja in fotografij, pregledanih videoposnetkov videonadzornega sistema na naslovu ..., kjer je obtoženi v tistem času stanoval. Pridobilo je mnenje sodnega izvedenca kriminalistično-tehnične stroke, preiskave fotografij ter posnetkov varnostnih kamer, ki ga je izdelal izvedenec F. F., upoštevalo pa je tudi izsledke hišne preiskave, ki je bila opravljena na obtoženčevem domu in kjer so mu bili zaseženi posamezni predmeti, odtujeni pri inkriminiranih vlomih. Na podlagi izvedenih dokazov je v obrazložitve argumentirano podalo dokazno oceno vseh izvedenih dokazov, na podlagi katerih je z gotovostjo zaključilo, da so obtožencu vsa posamična kazniva dejanja, opredeljena kot eno nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 in 54. členom KZ-1, dokazana.

12.Sodišče prve stopnje je dokazanost posameznih kaznivih dejanj velike tatvine, opisanih v točki III./1-5 izreka sodbe gradilo na: -) časovnem sosledju dogodkov; -) pregledu podatkov videonadzornih kamer E. E., ko je bilo ugotovljeno, da storilec z dne 6. 2. 2024 nosi bundo z belim napisom na levih prsih, pri čemer je to dejanje ostalo le pri poskusu ter pri pregledu posnetkov videonadzornih kamer glede dejanj, storjenih na škodo bencinskega servisa ... dne 6. 2. 2024, 10. 2. 2024 in 12. 2. 2024, kar potrjuje, da gre za istega storilca; -) mnenju sodnega izvedenca F. F., da lahko po primerjavi telesne konstitucije storilca in sicer posebnosti, da ima storilec izrazito dolge okončine in izrazito suho postavo potrdi, da bi lahko pri vseh treh tatvinah v bencinski servis ... šlo za isto obliko postave, pri čemer je izvedenec tudi zaključil, da so vsi storilci po višini primerljivi; -) mnenju izvedenca, da ima storilec oblečeno puhovko, kar je razvidno po vzdolžnih šivih, kakršno je imel oblečeno tudi storilec kaznivega dejanja vloma v E. E. dne 12. 2. 2024, pri čemer je storilec v takšno oblečeno puhovko vstopil tudi v objekt na ..., dne 12. 2. 2024, kar dokazuje, da gre za isto osebo, torej obtoženca, ki je v času storitve obravnavanih kaznivih dejanj prebival na naslovu ... ter je bil prepoznan pri vstopanju in izstopanju iz tega objekta; -) mnenju izvedenca v zvezi s posnetki videonadzornega sistema, ki pokriva prostor pred vhodom v stanovanjski objekt ..., kjer je obtoženec takrat prebival, je izvedenec z oceno +3, kar pomeni, da opažanja nazorno kažejo, da gre za isti osebi, zaključil, da je obtoženi dne 12. 2. 2024 ob 00.48 uri in 35 s iz smeri glavne ceste vstopil v objekt, oblečen v temne hlače, temno prešito bundo z belim napisom v predelu leve prsi, v desni roki pa je imel nakupovalno vrečko, pod pazduho pa bel zavoj, torej neposredno po dejanju, izvršenem dne 12. 2. 2024 na škodo družbe Č. d.d., pri čemer je objekt zapustil in se ponovno po slabih 15 minutah vrnil in je imel v levi roki kartonasto škatlo, v kateri je imel zložene predmete, kar sovpada z dejanjem, izvršenim na škodo D. D.; -) izpovedbe priče G. G., ki je pojasnila, da je razdalja od prostorov E. E. do obtoženčevega takratnega bivališča le okoli 200 m, kar pomeni, da obtoženec ni potreboval veliko časa od kraja izvršitve kaznivega dejanja do prihoda domov; -) izsledkov hišne preiskave, ki je bila opravljena pri obtožencu na naslovu ..., kjer je prebival in pri kateri so bili najdeni poleg paketov kave, cigaret in rizlov (ki so bili vrnjeni predstavniku oškodovane družbe Č. d.d.) tudi paketi, ki so bili odtujeni odtujeni pri vlomih v bencinski servis ... dne 10. 2. 2024 in 12. 2. 2024; -), da sta bila pri hišni preiskavi pri obtožencu najdena in zasežena paketa na ime H. H. in I. I., na podlagi česar je sodišče prve stopnje brez dvoma zaključilo, da je ravno obtoženec storilec kaznivega dejanja na škodo družbe Č. d.d., na ...; -) da so bili pri hišni preiskavi pri obtožencu najdeni tudi predmeti, ki izvirajo iz kaznivega dejanja vloma na škodo D. D.; -) da iz posnetkov videonadzornih kamer izhaja, da je obtoženec v noči 12. 2. 2024 nosil zabojnik stvari in da so bile med temi stvarmi tudi denarnice in prešita bunda.

13.Ob vseh navedenih dokazih, ki jih je sodišče prve stopnje argumentirano povezalo v svoji dokazni oceni in na podlagi katerih je z gotovostjo zaključilo, da je vseh pet posamičnih kaznivih dejanj obtožencu dokazanih, se izkažejo kot neutemeljene pritožbene navedbe glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo razloge za uporabo pravne kvalifikacije nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine, saj je obtoženec storil in poskusil storiti več posamičnih premoženjskih kaznivih dejanj iz koristoljubnosti, vseh pet dejanj pa glede na način in druge enake okoliščine pomenijo enotno dejavnost ter so bila izvršena v zelo kratkem časovnem obdobju.

14.Čeprav je zagovornik v uvodu navedel, da se pritožuje tudi zaradi odločbe o kazenski sankciji, pa tega pritožbenega razloga ni utemeljil. V skladu z določilom 386. člena ZKP pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obtoženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji in o odvzemu premoženjske koristi. Pritožbeno sodišče je zato izrečeno kazensko sankcijo preizkusilo po uradni dolžnosti, pri čemer je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje izbralo primerno kazensko sankcijo - zaporno kazen, znotraj katere je določilo primerno visoki zaporni kazni za posamezni kaznivi dejanji in nato izreklo tudi primerno visoko enotno zaporno kazen. Ob tem je v točki 47 obrazložitve pravilno ovrednotilo vse obteževalne okoliščine, ki jih je upoštevalo, pri čemer je pojasnilo, da je kot olajševalno okoliščino upoštevalo zgolj dejstvo, da je obtoženi oče petletnega otroka, katerega je dolžan vzdrževati. Izrečena kazenska sankcija je, ob upoštevanju okoliščin, ki jih je prepričljivo pojasnilo že sodišče prve stopnje, primerna tudi po oceni pritožbenega sodišča, ki ni našlo razlogov za spremembo v obtoženčevo korist. V izrečeno enotno kazen je sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 56. člena KZ-1 vštelo tudi čas, ki ga je obtoženi prestal v priporu in sicer od 19. 2. 2024 od 7.50 ure dalje.

15.Glede na to, da so vse pritožbene navedbe neutemeljene, uradni preizkus pritožbeno izpodbijane sodbe, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila prvega odstavka 383. člena ZKP, pa tudi ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

16.Ker je obtoženi brez vsakršnega premoženja, brez sredstev za preživljanje in se že dlje časa nahaja v priporu, ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse za pritožbo, saj je ocenilo, da bi bilo s plačilom le-te ogroženo njegovo preživljanje.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 368, 368/2, 386, 388

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.