Jedro

ZZZDR ne določa nobenih nadaljnjih okoliščin, ki bi v zvezi z nadaljnjim šolanjem lahko vplivale na dolžnost preživljanja ne glede na otrokovo starost, zato je tožena stranka pravilno ravnala v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso, ko tožničine starejše sestre B.B., ki je že v mesecu juliju dopolnila 26 let, za potrebe ugotavljanja tožničinega premoženjskega stanja ni štela med njene družinske člane.

Zakon daje podlago za vštevanje otroškega dodatka v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za BPP.

Tudi kmetijske subvencije je treba upoštevati pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za BPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožnice z dne 20. 10. 2017 za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Trbovljah opravilna št. I 243/2017 ter za oprostitev plačila stroškov postopka, zaradi izterjave preživnine v izvršilnem postopku, v katerem tožnica nastopa v svojstvu upnice, ker po ugotovitvi tožene stranke tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 2. Iz obrazložitve izhaja, da je v relevantnem trimesečnem obdobju pred vložitvijo prošnje, to je od julija 2017 do septembra 2017, po ugotovitvah tožene stranke prejela tožnica in njena družina dohodke v skupni višini 3.702,23 EUR, ki obsegajo periodične in neperiodične dohodke; od tega so znašali periodični dohodki, in sicer nakazila pokojnin 1.197,45 EUR ter otroški dodatek 246,6 EUR tako, da periodični dohodki v navedenem obdobju znašajo skupaj 1.444,14 EUR. Poleg tega pa neperiodični dohodki, ki obsegajo kmetijske subvencije, regres ter vračilo davka skupaj znašajo 2.258,00 EUR, saj je v relevantnem obdobju po ugotovitvi tožene stranke prejela tožničina mati regres v višini 400,00 EUR, vračilo davka dne 26. 7. 2017 v višini 135,26 EUR in dne 25. 8. 2017 še 1.260,10 EUR, medtem ko znaša povprečni mesečni znesek iz naslova kmetijskih subvencij 1.808,31 EUR, oziroma iz navedenega naslova v letu 2017 skupaj 21.699,76 EUR.

3. Tožena stranka pojasnjuje, da je v konkretnem primeru v skladu s 1. točko 1. odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) upoštevala kot družinska člana zgolj tožničino mamo A.A. in samo tožnico, ne pa tudi tožničine sestre B.B., roj. ... 1991, ki je v mesecu julija 2017 dopolnila 26 let in je zato za potrebe ugotavljanja tožničinega premoženjskega stanja ni štela med njene družinske člane upoštevajoč določila 2. točke 1. odstavka 10. člena ZUPJS v povezavi s 1. in 2. odstavkom 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Tako je tudi ugotovila, da povprečni mesečni dohodek tožnice oziroma njene družine znaša v relevantnem obdobju 1.369,74 EUR na družinskega člana, kar presega dvokratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 595,06 EUR, zato je tožničino prošnjo zavrnila na podlagi 2., 31., 31. a, 34. in 37. člena v povezavi z 11., 12. in 13. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

4. Tožnica v tožbi uveljavlja tožbene ugovore nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Primarno izpostavlja, da bi naj tožena stranka morala med družinske člane šteti tudi tožničino sestro B.B., četudi je imenovana že v mesecu juliju dopolnila starost 26 let, ker jo tožničina mati še vedno preživlja, saj je brez rednega dohodka in živi skupaj s tožnico ter njuno materjo ter se redno šola. Toženi stranki očita, češ da otroškega dodatka ne bi smela šteti med dohodke, saj je namenjen za preživljanje otrok. Nadalje očita toženi stranki, češ da med dohodki ne bi smela upoštevati vračila dohodnine za leto 2016, ki je bila v letu 2017 povrnjena tožničini materi. Poleg tega pa meni, da tudi kmetijske subvencije, ki so bile izplačane na transakcijski račun tožničine matere, ne pomenijo osebnega dohodka, temveč gre za dohodek kmetije, ki je namenjen za delovanje kmetije. Ker kmetijo obdeluje pet oseb, naj bi to morala upoštevati tudi tožena stranka pri odločanju v konkretnem primeru, češ da je vsaka od navedenih petih oseb upravičena do svojega deleža kmetijskih subvencij, kar tako mesečno znaša le 232,00 EUR. Tako naj bi bili skupni mesečni dohodki tožnice nižji od 595,00 EUR in po porazdelitvi med tri družinske člane naj ne bi znašali mesečno niti 198,00 EUR. Tožnica zato meni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker ji le-ta v konkretnem primeru ni bila dodeljena, tožnica meni, da je bila diskriminirana v primerjavi z drugimi upravičenci, ki so brezplačno pravno pomoč prejeli. Prav tako pa naj bi bil z izpodbijano odločitvijo tožene stranke tožnici onemogočen dostop do sodnega varstva, ki je z Ustavo zagotovljena pravica. Sodišču, predlaga da naj po zaslišanju tožnice in imenovanih prič B.B., C.C. in D.D. njeni tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in odloči tako, da v celoti ugodi tožničini prošnji za brezplačno pravno pomoč, toženi stranki pa naj naloži povračilo stroškov upravnega spora.

5. Tožena stranka je v skladu z določili 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v danem roku predložila predmetni upravni spis in vložila odgovor na tožbo, v katerem v celoti vztraja pri svoji odločitvi in razlogih za sprejeto odločitev.

K točki I:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Zakonodajalec je z določilom 1. odstavka 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) opredelil namen zakona, ki ga je zasledoval z uveljavitvijo ZBPP, in sicer je namen zakona v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. To pravico je zakonodajalec v prvi vrsti zagotovil državljanom Republike Slovenije z določilom 1. točke 1. odstavka 10. člena ZBPP, ki ga je pravilno v svoji izčrpni obrazložitvi izpostavila tudi tožena stranka, v skladu s standardi, ki so glede obsega in vsebine obrazložitve upravnega akta predpisani z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in nadaljnji). Slednji se subsidiarno uporablja tudi v postopkih za dodelitev BPP (2. odstavek 34. člena ZBPP). Tako se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP na podlagi 3. odstavka 11. člena ZBPP, ki je, kar se tiče upravičenosti do BPP, sedes materie, ugotavljajo tako finančni položaj prosilca kot tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom, kar je prav tako pravilno navedla tožena stranka v svoji obrazložitvi. Ni dvoma, da morajo biti pogoji za odobritev BPP kumulativno izpolnjeni, saj zakonodajalec s citiranimi določili ZBPP nikakor ne zagotavlja nikomur neomejenega dostopa do BPP, ampak le prosilcem, ki izkažejo, da kumulativno izpolnjujejo tako finančne oziroma premoženjske pogoje, kakor tudi objektivne pogoje po določilih 24. člena ZBPP, ki se nanašajo na zadevo, v zvezi s katero se individualno uveljavlja odobritev BPP. Do brezplačne pravne pomoči je namreč, kot rečeno, v skladu s 1. odstavkom 13. člena ZBPP upravičena le oseba, ki glede na svoj materialni položaj in materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. 8. V skladu z 2. odstavkom 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (v nadaljnjem besedilu: minimalni dohodek). Tako v relevantnem obdobju ugotovljeni povprečni mesečni dohodek tožnice in njene družine znaša 1.369,74 EUR in tako presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka v istem obdobju (297,53 EUR, oziroma dvakratnik 595,06 EUR). Tožnica pravilnosti ugotovljenih podatkov v tožbi ne izpodbija, niti ne predlaga kakršnihkoli dokazov, ki bi v tem pogledu izkazovali drugačno dejansko stanje, zato je pravilna ugotovitev tožene stranke, da v relevantnem obdobju ugotovljeni povprečni mesečni dohodek tožnice in njene družine znaša 1.369,74 EUR ter tako presega cenzus iz 2. odstavka 13. člena ZBPP, zato tožnica do brezplačne pravne pomoči ni upravičena. Kot namreč pravilno navaja tožena stranka, zakonodajalec upravičenje do BPP veže na materialni položaj prosilca in njegove družine (1. odstavek 13. člena ZBPP) tako, da kot prag oziroma cenzus za dodelitev BPP predpisuje dvojni znesek minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke ter kot relevantne dohodke in premoženje določa dohodke in premoženje oseb, ki jih je ob ugotavljanju materialnega položaja treba upoštevati pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, za način ugotavljanja materialnega položaja prosilca in njegove družine pa predpisuje uporabo določb zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, ki se nanašajo na uveljavljanje pravice do denarne socialne pomoči (1. in 2. odstavek 14. člena ZBPP).

9. Med strankama v obravnavanem primeru ostaja sporno, ali tožena stranka pravilno, torej v skladu z navedenimi pravnimi podlagami, med tožničine družinske člane ni štela njene starejše sestre B.B., ki je v relevantnem obdobju že dopolnila 26 let starosti, hkrati pa je med dohodke tožnice in tožničine dvočlanske družine štela otroški dodatek in kmetijske subvencije.

10. Zakon, na katerega napotuje 1. odstavek 14. člena ZBPP, je Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS), ki v 2. točki 1. odstavka 10. člena določa, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo otroci, ki jih je vlagatelj dolžan preživljati po zakonu, to je, kot je pravilno navedla že tožena stranka ZZZDR, po katerem so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti (1. odstavek 123. člena), če se otrok redno šola pa tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti (drugi odstavek istega člena). Pri tem ZZZDR ne določa nobenih nadaljnjih okoliščin, ki bi v zvezi z nadaljnjim šolanjem lahko vplivale na dolžnost preživljanja ne glede na otrokovo starost, zato je po presoji sodišča tožena stranka pravilno ravnala v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso, kot med drugim izhaja iz sodbe št. I U 2433/2017-6 z dne 23. 11. 2017, ko tožničine starejše sestre B.B., ki je že v mesecu juliju dopolnila 26 let, za potrebe ugotavljanja tožničinega premoženjskega stanja ni štela med njene družinske člane.

11. Po 1. odstavku 11. člena ZSVarPre se pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo osebe, določene z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (torej ZUPJS), njihov dohodek in premoženje. Po 8. točki 1. odstavka 12. člena ZUPJS se v tem pogledu upošteva tudi otroški dodatek brez dodatka za enostarševsko družino in brez dodatka za otroka, ki ni vključen v vrtec, zmanjšan za 20% višine otroškega dodatka za prvega otroka iz prvega dohodkovnega razreda. Zakon tako daje podlago za vštevanje otroškega dodatka v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za BPP, tožnica pa poleg zgolj posplošene trditve, da se otroškega dodatka ne sme šteti k njenim dohodkom, ni navedla ničesar, kar bi sodišču dajalo podlago za vsebinski preizkus, ali je tožena stranka to opravila pravilno.

12. Po 1. alineji 4. točke 2. odstavka 12. člena ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in s tem, kot rečeno, tudi do BPP, upoštevajo tudi "drugi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino", ne glede na to, ali so ti dohodki oproščeni plačila dohodnine, razen subvencij, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz proračuna za določene namene; vendar pa zakon v tem pogledu določa "izjemo od izjeme" in vanjo uvršča tudi subvencije, ki jih posameznik prejme v zvezi z doseganjem dohodkov iz osnovne kmetijske dejavnosti. Povedano še drugače navedeno pomeni, da je po tej zakonski določbi take subvencije treba upoštevati, kolikor pomenijo dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino, in sicer ne glede na to, ali se dohodnina od njih plača ali ne. Po 70. členu Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) se za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo tudi drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

13. Navedeno z drugimi besedami pomeni, da je po veljavni zakonodaji Republike Slovenije treba tudi kmetijske subvencije upoštevati pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za BPP, medtem ko tožnica tudi v tem primeru ostaja pri trditvi, da tožena stranka tega sploh ne bi smela storiti, kar pa sodišču po ugotovitvi, da je bilo tako postopanje tožene stranke zakonito, ne daje podlage za dvom, ali je tožena stranka to storila tudi vsebinsko pravilno.

14. Kar pa zadeva tožničine trditve, da gre za "dohodek celotne kmetije, kjer je več lastnikov" namreč velja, da se po 4. odstavku 72. člena ZDoh-2 davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena tega zakona (vključno subvencije) pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, za katerega se v skladu z 69. členom tega zakona šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v zadevnem kmečkem gospodinjstvu, medtem ko tožnica ni v upravnem postopku niti v tožbi zatrjevala, da bi bilo treba v skladu z navedeno zakonsko določbo subvencijo pripisati več posameznim zavezancem oziroma kdo bi bili ti zavezanci ter zakaj, zato lahko sodišče tudi v tem pogledu zgolj ugotovi, da je tožena stranka ravnala v skladu z zakonom, ko je subvencijo v celotnem znesku pripisala tožničini materi oziroma tožničini družini.

15. Tožnica v tožbi sicer zatrjuje kršitev več ustavnih pravic, vendar se razlogi, ki jih v tej zvezi navaja tožnica, nanašajo izključno na zatrjevane domnevne nezakonitosti ravnanja tožene stranke, do katerih pa, kot je predhodno obrazloženo, po presoji sodišča ni prišlo. Sodišče zato iz vseh navedenih razlogov ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zaradi česar je v skladu s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

16. Kot namreč izhaja iz gornje obrazložitve, med strankama ni bilo sporno dejansko stanje, namreč obstoj in višina dohodkov tožničine družine oziroma tožničine matere, temveč le uporaba prava v zvezi z vprašanjem, ali je te dohodke v skladu z veljavno zakonodajo treba upoštevati pri ugotavljanju premoženjskega stanja mladoletne tožnice oziroma tožničine družine. Sodišče je zato v skladu s 1. odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji sodnega senata.

K točki 2:

17. Izrek o stroških temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.