Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se peti odstavek 97. člena ZMZ-1 lahko razlaga tako, da se za družinske člane osebe s priznano mednarodno zaščito obdobje upravičenosti do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev raztegne tudi preko časovne omejitve iz prvega odstavka 97. člena ZMZ-1, in sicer z upoštevanjem obdobja iz tretjega odstavka istega člena, čeprav zakon tega izrecno ne določa?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se peti odstavek 97. člena ZMZ-1 lahko razlaga tako, da se za družinske člane osebe s priznano mednarodno zaščito obdobje upravičenosti do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev raztegne tudi preko časovne omejitve iz prvega odstavka 97. člena ZMZ-1, in sicer z upoštevanjem obdobja iz tretjega odstavka istega člena, čeprav zakon tega izrecno ne določa?

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi, izpodbijano odločbo Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, št. 410-111/2019-1542/112 (15-06) z dne 26. 11. 2025, odpravilo zavrnilne dele 1., 2. in 3. točke izreka ter zadevo v tem obsegu vrnilo toženki v ponovni postopek (I. točka izreka sodbe in sklepa). Predlogu za izdajo začasne odredbe je delno ugodilo tako, da je do pravnomočne sodne odločitve v tej zadevi toženki naložilo, da tožeči stranki za obdobje od 1. 11. 2025 do 31. 1. 2026 izplača, poleg že priznanega zneska nadomestila po izpodbijani odločbi, še razliko v višini 194,09 EUR na mesec. V presežku nad zneskom 194,09 EUR na mesec je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (II. točka izreka sodbe in sklepa).

2.V obrazložitvi pravnomočne sodbe je Upravno sodišče v zvezi z odpravo izpodbijane odločbe v 2. točki izreka, v kateri je toženka zavrnila tožnikov zahtevek za dodelitev denarnega nadomestila za zasebno namestitev v delu, ki se nanaša na njegove tri družinske člane, ker so ti v Slovenijo prišli po koncu obdobja iz prvega odstavka 97. člena ZMZ-1, presodilo, da je toženka napačno razlagala peti odstavek 97. člena ZMZ-1 v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 97. člena ZMZ-1. Ugotovilo je, da tožnik s toženko ni sklenil pogodbe o integracijskih aktivnostih, saj je bil leta 2015 ob prihodu v Republiko Slovenijo še mladoleten, in da se kontinuirano šola, zato bi morala toženka pri odločanju na podlagi petega odstavka 97. člena ZMZ-1 upoštevati tudi obdobje iz tretjega odstavka 97. člena ZMZ-1, to je obdobje šolanja. Dejstvo, da je zakonodajalec v petem odstavku izrecno omenil zgolj prvi odstavek 97. člena ZMZ-1, po presoji sodišča na podlagi sistematične razlage prava ne pomeni, da je tretji odstavek 97. člena ZMZ-1 s tem izključen. Ta ureja institut "podaljšanja" obdobja upravičenosti do denarnega nadomestila, to podaljšanje pa se sistemsko nanaša na obdobje upravičenosti iz prvega odstavka 97. člena ZMZ-1. To stališče podpira tudi teleološka metoda razlage, saj če je imel zakonodajalec namen spodbujati izobraževanje oseb s priznano mednarodno zaščito oziroma s statusom begunca zaradi njihove socialne integracije, potem ni mogoče dati odločilne teže ozki in izključno jezikovni metodi razlage, ki bi obravnavano spodbudo za izobraževanje osebe s statusom begunca, ki ima družinske člane v Sloveniji, takšni osebi odvzela v primerjavi s prej veljavno ureditvijo po ZMZ-1. Sistematično in teleološko razlago petega odstavka 97. člena ZMZ-1 podpira tudi Ustavi in pravu EU skladna razlaga tega določila, saj bi izključitev tretjega odstavka 97. člena ZMZ-1 iz obravnavanja v tovrstnih primerih za družinske člane osebe s statusom begunca pomenila, da je z vidika načela socialne države in prepovedi diskriminacije iz člena 21(1) Listine EU vzpostavljena nedopustna neenakost glede dostopa do izobraževanja med tistimi osebami s statusom begunca in njihovimi družinskimi člani, ki imajo lastna finančna sredstva, in se zato lahko dejansko vključijo v izobraževalne procese v Sloveniji, in tistimi osebami s statusom begunca ter njihovimi družinskimi člani, ki lastnih sredstev nimajo. Na tej podlagi je Upravno sodišče zaključilo, da sistematična, teleološka ter Ustavi in pravu EU skladna metoda razlage petega odstavka 97. člena ZMZ-1 pretehtajo jezikovno razlago.

3.Toženka (v nadaljevanju predlagateljica) je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in predlagala, naj jo dopusti zaradi petih pomembnih pravnih vprašanj.

4.Predlog je delno utemeljen.

5.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je toženkinemu predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

6.V zvezi z dopuščenim vprašanjem predlagateljica nasprotuje stališču Upravnega sodišča o upoštevnosti obdobja iz tretjega odstavka 97. člena ZMZ-1 pri odločanju o nadomestilu za zasebno nastanitev za tožnikove družinske člane. Po presoji Vrhovnega sodišča je odgovor na dopuščeno vprašanje pomemben za razvoj prava preko sodne prakse in presega pomen konkretne zadeve, saj je relevanten za nadaljnje odločanje upravnih organov in sodišča v podobnih primerih ter za potencialne upravičence do nadomestila za zasebno nastanitev za družinske člane.

7.Glede drugih zastavljenih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, ker za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).