Jedro

Že dejstvo, da tožnik prejema invalidsko pokojnino v višini 396,00 EUR, ob ugotovljenih mesečnih stroških v višini 380,00 EUR (stanovanjski stroški v višini 180,00 EUR mesečno, dodatno zavarovanje v višini 29,00 EUR mesečno, stroški za hrano v višini 150,00 EUR in telefon v višini 20,00 EUR), tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostuje za njegovo preživljanje, zato že iz tega razloga ni podana nepreskrbljenost zakonca kot pravni standard in pogoj za pravico do preživnine. Pritožnik je tudi, kljub svoji invalidnosti in starosti (56 let), še vedno sposoben poiskati delo, ki ga je zmožen opravljati, kar je dokazal z lastno izpovedbo ter z nespornim dejstvom, da je dobil zaposlitev za določen čas od 1. 12. 2016 do 31. 3. 2017 z možnostjo podaljšanja, za kar prejema mesečno okrog 350,00 EUR dohodka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženke uveljavljal mesečno preživnino v višini 100,00 EUR.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku.1 Opozarja, da je sodišče prve stopnje utemeljenost tožbenega zahtevka presojalo zgolj v trenutku izpodbijane sodbe, ni pa ugotavljalo, ali je pritožnikov tožbeni zahtevek utemeljen od dne 30. 11. 2015 do izdaje sodbe dne 13. 3. 2017. Sodišče prve stopnje je prezrlo dejstvo, da mora pritožnik skrbeti in preživljati polnoletno hčer A., ki se še redno šola. Prvostopenjsko sodišče je napačno zaključilo, da je tožnik zaposlen. Tožnik opravlja delo na podlagi pogodbe civilnega prava in ne na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zato mora od vsakokratnega mesečnega prejemka plačati obdavčitev v višini 25%. Poleg tega mora sam nositi stroške prevoza in malice. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da mora tožnik rešiti stanovanjski problem tako zase, kot tudi za hčer A., saj se morata iz stanovanja, v katerem sta do sedaj bivala, izseliti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabilo, pri tem pa ni storilo niti v pritožbi zatrjevanih niti uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev. Svojo odločitev je tudi obširno in zanesljivo obrazložilo, zato višje sodišče kot pravilne sprejema razloge sodišča prve stopnje in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

5. Po določbi 81. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih2 ima zakonec pravico zahtevati preživnino od drugega zakonca, če nima sredstev za življenje in če brez svoje krivde ni zaposlen. Navedeni zakonski predpostavki morata biti podani kumulativno, breme dokazovanja pa je na tistemu, ki zatrjuje obstoj pravice do preživljanja.

6. Iz odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 13. 8. 1998 izhaja, da je tožnik invalid II. kategorije in da je zmožen za ustrezno delo, kjer ne bo uporabljal orodij, ki vibrirajo, vendar le za polovico polnega delovnega časa. Tožnik prejema invalidsko pokojnino v višini 296,00 EUR ter občasno pridobi dohodek iz naslova socialne pomoči. 7. Že dejstvo, da tožnik prejema invalidsko pokojnino v višini 396,00 EUR, ob ugotovljenih mesečnih stroških v višini 380,00 EUR (stanovanjski stroški v višini 180,00 EUR mesečno, dodatno zavarovanje v višini 29,00 EUR mesečno, stroški za hrano v višini 150,00 EUR in telefon v višini 20,00 EUR), tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostuje za njegovo preživljanje, zato že iz tega razloga ni podana nepreskrbljenost zakonca kot pravni standard in pogoj za pravico do preživnine. Pritožnik je tudi, kljub svoji invalidnosti in starosti (56 let), še vedno sposoben poiskati delo, ki ga je zmožen opravljati, kar je dokazal z lastno izpovedbo ter z nespornim dejstvom, da je dobil zaposlitev za določen čas od 1. 12. 2016 do 31. 3. 2017 z možnostjo podaljšanja, za kar prejema mesečno okrog 350,00 EUR dohodka.

8. Stroškov, ki jih ima toženec s preživljanjem hčere A., pa ni mogoče upoštevati pri presoji tožnikovega gmotnega stanja in morebitne toženkine preživninske obveznosti.

9. Ni res, da bi sodišče prve stopnje utemeljenost tožbenega zahtevka presojalo le v času izdaje izpodbijane sodbe. Iz 13. točke obrazložitve sodbe namreč jasno izhaja, da je prvo sodišče presojalo tudi obdobje od vložitve zahtevka dne 30. 11. 2015 do decembra 2016, ko je tožnik dobil začasno delo. Tudi v tem obdobju tožnik ni izpolnjeval nobenega izmed sicer kumulativnih pogojev za plačevanje preživnine, saj je tudi v tem obdobju razpolagal s približno 420,00 EUR mesečno prihodka, kar je zadoščalo za pokritje najnujnejših stroškov, upoštevajoč pri tem tudi ugotovljeno dejstvo, da tožnik v tem času stanovanjskih stroškov ni imel, saj jih je v celoti nosila toženka.

10. Poleg navedenega se zaradi razveze zakonske zveze tožnikove premoženjske razmere niso prav nič spremenile3. Z rednim delom je tožnik prenehal že v letu 2000, torej že kar nekaj let pred razvezo. Tudi v času trajanja zakonske zveze je prejemal le nadomestilo zaradi invalidnosti, poleg tega je, kot izhaja iz njegove izpovedbe,priložnostno delal: npr. v letih 2006 do 2012 je delal v piceriji tudi po 14 ur dnevno.

11. Ob razvezi se je toženka zavezala izplačati tožniku delež na ustvarjenem skupnem premoženju v višini 93.500,00 EUR v dveh obrokih. Prvega v višini 5.000,00 EUR, je toženka tožniku že izplačala, drugi obrok v višini 88.500,00 EUR pa se je zavezala izplačati najkasneje do dne 7. 4. 2017, torej ima tožnik dovolj sredstev tudi za rešitev stanovanjskega problema.

12. Ker torej tožnik nobenega izmed kumulativno postavljenih pogojev za določitev preživnine razvezanemu zakoncu v breme drugega zakonca ni izkazal, je sodišče prve stopnje pravilno tožbeni zahtevek zavrnilo.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. V pritožbenem postopku tožnik ni uspel, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka ( prvi odstavek 16 člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154 člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 - s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP. 2 Ur. l. RS, št, 69/2004 - UPB-1, v nadaljevanju ZZZDR. 3 Preživnina gre tistemu zakoncu, za katerega razveza zakonske zveze predstavlja občutno poslabšanje njegovega premoženjskega stanja in s tem tudi občutno spremembo njegovega življenjskega položaja.