Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Okoliščina, da je bila predlagateljica, ki je sedaj sodnica okrožnega sodišča, več let zaposlena na pristojnem višjem sodišču kot strokovna sodelavka in je s sodniki pristojnega višjega sodišča ohranila tako kolegialne kot tudi prijateljske odnose, predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Poleg tega so prostori pristojnega višjega sodišča in okrožnega sodišča, kjer je zaposlena predlagateljica, v isti stavbi, sodniki pa se vsakodnevno srečujejo, pogovarjajo in občasno družijo.
Za odločanje v tej zadevi se določi Višje sodišče v Ljubljani.
1. Pred Višjim sodiščem v Mariboru je v teku postopek reševanja pritožbe nasprotnega udeleženca zoper sklep o izdani začasni odredbi Okrajnega sodišča na Ptuju N 114/2020 z dne 14. 1. 2022, izdan v nepravdnem postopku zaradi delitve skupnega premoženja.
2. Višje sodišče v Mariboru je predlagalo delegacijo pristojnosti. Tehtnost razloga je utemeljilo s tem, da je predlagateljica okrožna sodnica na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Mariboru. V obravnavani zadevi so trije sodniki s civilnega oddelka že podali predloge za izločitev, prvemu predlogu je predsednik višjega sodišča že ugodil. Predlagateljica je bila v času, ko je večina sodnikov pristojnega višjega sodišča že opravljala sodno funkcijo na tem višjem sodišču, več let strokovna sodelavka. Sodniki so s predlagateljico ohranili ne le kolegialne, temveč tudi prijateljske odnose. Prostori Okrožnega sodišča v Mariboru so nadstropje nižje od prostorov pristojnega višjega sodišča in sodniki se vsakodnevno srečujejo na hodnikih, se pogovarjajo ter občasno družijo. Prav tako je bila predlagateljica osebno udeležena v medijsko odmevni zadevi (telesni napad na sodnico s posledicami težjih telesnih poškodb) in so se tudi sodniki pristojnega višjega sodišča z njo, ko se je po daljši odsotnosti z bolniškega staleža vrnila na delo, kolegialno pogovarjali in jo vzpodbujali. Navedena dejstva bi lahko v javnosti vzbudila dvom v objektivno nepristranskost sodišča. 3. Predlog je utemeljen.
4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Drug tehten razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
5. Prav taka okoliščina je po prepričanju Vrhovnega sodišča tudi, da je bila predlagateljica, ki je zdaj sodnica okrožnega sodišča, več let zaposlena na pristojnem višjem sodišču kot strokovna sodelavka in je s sodniki pristojnega višjega sodišča ohranila tako kolegialne kot tudi prijateljske odnose. Poleg tega so prostori pristojnega višjega sodišča in okrožnega sodišča, kjer je zaposlena predlagateljica, v isti stavbi, sodniki pa se vsakodnevno srečujejo, pogovarjajo in občasno družijo. Predlagateljica je bila osebno udeležena v medijsko odmevni zadevi (telesni napad na sodnico s posledicami težjih telesnih poškodb) in so se tudi sodniki pristojnega višjega sodišča z njo, ko se je po daljši odsotnosti z bolniškega staleža vrnila na delo, kolegialno pogovarjali in jo spodbujali. Navedena dejstva bi v tej zadevi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja, zato narekujejo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno višje sodišče. 6. Ker je predlog utemeljen, je Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Višje sodišče v Ljubljani.
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).