Jedro

Pred ZNP-1 revizija v zapuščinskem postopku, ki je vrsta nepravdnega postopka, ni bila dovoljena. ZNP-1 v 37. členu dopušča revizijo v nepravdnih postopkih pod pogoji, ki jih določa ZPP.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep II D 3086/2018 II D 303/1999 z dne 3. 1. 2019 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba zoper sklep II D 3086/2018 II D 303/1999 z dne 14. 1. 2019 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom II D 3086/2018 II D 303/1999 z dne 3. 1. 20191 zavrglo revizijo pritožnika, ker revizija v zapuščinskem postopku ni dovoljena.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom II D 3086/2018 II D 303/1999 z dne 14. 1. 20192 popravilo IV. tč. izreka sklep o dedovanju II D 303/1999 z dne 11. 1. 2018 v delu, kjer so določeni solastniški deleži dedičev na nepremičninah, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, ker je pri zaokrožanju njihovih solastninskih deležev prišlo do očitne računske pomote.

3. Pritožnik v pritožbi zoper sklep z dne 3. 1. 2019 navaja, da je zapuščinski postopek vrsta nepravdnega postopka. V 34. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) je določeno, da revizija ni dovoljena, vendar je treba upoštevati določbo 163. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), ki določbe glede revizije nima, določa pa, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če s tem zakonom ni drugače določeno. Iz tega razloga je treba glede dovoljenosti revizije uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Glede na vrednost spora in ostale elemente je revizija dopustna na podlagi 367. člena ZPP. Tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan, je dopustno vložiti revizijo.

4. Pritožnik v pritožbi zoper sklep z dne 14. 1. 2019 navaja, da je sodišče s sklepom deleže ponovno določilo oziroma specificiralo na drugačno decimalko. Sodišče je glede dedovanja teh nepremičnin že izdalo pravnomočen sklep o dedovanju. Izpodbijani sklep ni popravni sklep, ker ne popravlja sklepa o dedovanju. Sodišče bi lahko popravljene solastniške deleže upoštevalo pri nepremičninah, o katerih še ni pravnomočno odločeno. Sodišče bi moralo ta sklep izdati v času, ko sklep o dedovanju še ni bil pravnomočen.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje je sklep o dedovanju izdalo 11. 1. 2018. Pritožbeno sodišče je s sklepom I Cp 1144/2018 z dne 10. 10. 2018 delno ugodilo pritožbi oporočnega dediča I. J. (pritožnika) in VI. tč. sklepa o dedovanju razveljavilo, in to le v delu, ki se nanaša na nepremičnine, ki naj bi bile del zaščitene kmetije pritožnika, in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo sklep o dedovanju.

7. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom popravilo očitne računske pomote glede deležev dedičev na nepremičninah, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno. Višina dednega deleža, kot je bil določen posameznemu dediču v sklepu o dedovanju, v pritožbenem postopku ni bila sporna. Sodišče prve stopnje je po obvestilu zemljiške knjige ugotovilo, da deleži ne tvorijo celote, ker je pri zaokroževanju prišlo do očitne računske pomote. Na podlagi 328. člena ZPP lahko predsednik senata kadar koli popravi računske pomote v sklepu. Zmotna je zato teza pritožnika, da bi sodišče prve stopnje lahko te računske pomote popravilo le pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju oziroma, da bi razliko moralo upoštevati pri nepremičninah, ki bodo predmet dedovanja v končnem sklepu o dedovanju, saj v takem primeru vpis lastninske pravice dedičev na nepremičninah na podlagi že pravnomočnega sklepa o dedovanju v zemljiško knjigo ne bi bil mogoč.

8. Na podlagi prehodne in končne določbe 132. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-E (Uradni list RS, št. 10-463/17 z dne 27. 2. 2017) so se spremembe in dopolnitve iz ZPP-E začele uporabljati 14. 9. 2017. Na podlagi prvega odstavka 125. člena ZPP-E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona (ZPP-E), konča po določbah do sedaj veljavnega zakona, če ni v tem členu drugače določeno. Tretji odstavek istega člena pa določa, da postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, se pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Ker je bil sklep sodišča prve stopnje izdan po začetku uporabe tega zakona, veljajo določbe ZPP-E. Če bi torej veljala teza pritožnika, da je treba uporabiti določbe ZPP tudi v zapuščinskem postopku, bi glede na določbe ZPP-E moral pritožnik vložiti predlog za dopustitev revizije v roku tridesetih dni po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje. Ta predlog bi moral vložiti pri Vrhovnem sodišču RS (prvi in drugi odstavek 367.b člena ZPP)3. Predlogu bi moral pridložiti odločbe nižjih sodišč in listine iz sodnega spisa (glej tretji odstavek 367.b člena ZPP) in vsebinsko oblikovati predlog na način, kot je to določeno v četrtem odstavku 367.b člena ZPP. Pritožnik je vlogo označil kot revizijo, iz vsebine vloge ne izhaja, da gre za predlog za dopustitev revizije, vlogi ni priložil odločb in listin, zato te vloge ni bilo mogoče obravnavati kot predlog za dopustitev revizije. Sodišče prve stopnje je tudi pritožniku pravilno pojasnilo, da revizija v zapuščinskem postopku, ki je vrsta nepravdnega postopka, glede na določbo 34. člena ZNP in ker v ZD ni posebej predvidena, ni dovoljena. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da nov Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v 37. členu dopušča revizijo v nepravdnih postopkih pod pogoji, ki jih določa ZPP, prvi odstavek 216. člena ZNP-1 pa določa, da se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah sedaj veljavnih predpisov.

9. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

10. Pritožnik s pritožbama ni uspel, zato mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko sta bili pritožbi zavrnjeni, sta bila zavrnjena tudi njegova predloga za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel. 1 V nadaljevanju sklep z dne 3. 1. 2019. 2 V nadaljevanju sklep z dne 14. 1. 2019. 3 Pritožnik ne zatrjuje, da bi vložil predlog za dopustitev revizije.