Jedro

Dolžnikov ugovor je zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga po sami naravi stvari dolžnik ne more dokazati. Takšen dolžnikov ugovor je po oceni sodišča druge stopnje obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.

Izvršilno sodišče se pri obravnavi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razvelajvilo svoj sklep o izvršbi z dne 25.11.1998 v drugi točki izreka in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je dolžnikov ugovor neutemeljen, kar dokazuje s podpisano dobavnico in naročilnico dolžnika.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik pravočasno in obrazloženo ugovarjal zoper sklep o izvršbi. Dolžnik je v ugovoru navedel, da mu ni znano, na podlagi česa je upnik izstavil zadevno fakturo ter da v svojih knjigovodskih listinah nima nikakršnih odprtih obveznosti do upnika. Upnik poleg fakture ni predložil nobene verodostojne listine, iz katere bi bila razvidna osnova za terjatev, tako da dolžnik na osnovi njemu znanih dejstev zatrjuje, da upniku ne dolguje ničesar.

Tak dolžnikov ugovor je zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga po sami naravi stvari dolžnik ne more dokazati. Takšen dolžnikov ugovor je po oceni sodišča druge stopnje obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na podlagi 2. odst. 62. čl. ZIZ razveljavilo sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovolilo izvršbo.

Upnik pritožbi prilaga listine, iz katerih naj bi izhajala neutemeljenost dolžnikovih ugovornih navedb. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, saj se izvršilno sodišče ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ. O materialnopravni utemeljenosti spornih dejstev bo odločalo sodišče, ki bo vodilo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog v skladu z 2. odst. 62. čl. ZIZ, torej se bo postopek naprej vodil kot pravdni postopek (449. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP), v katerem bo pristojno sodišče odločilo o utemeljenosti upnikovega oz. tožnikovega zahtevka ter dolžnikovih oz.

toženčevih ugovorov tako po temelju kot po višini.

Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu odločbe po uradni dolžnosti v skladu z določbami 2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ in 2. odst. 55. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.