Jedro

Stanovanjski zakon (Ur.l. RS št.18/91 in 21/94) v 57. členu ureja postopek za odločanje o tem, kateri od prejšnjih zakoncev ostane ali postane po razvezi zakonske zveze najemnik stanovanja. O tem odloča sodišče v nepravdnem postopku. Vendar v zvezi s tem ni nobene določbe o reviziji. Zato glede na določbo 34.čl. zakona o nepravdnem postopku v postopkih za določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze revizije ni.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog predlagateljice, naj jo sodišče določi za najemnico stanovanja v skladu z drugim odstavkom 57.čl. stanovanjskega zakona. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo predlagajoče stranke in potrdilo sklep prve stopnje.

Zoper sklep druge stopnje vlaga predlagateljica revizijo. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka ter predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijani sklep in ugodi predlogu, podrejeno pa, da razveljavi oba sklepa in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da bi moralo sodišče odločati o njenem predlogu, čeprav razvezni postopek ob vložitvi predloga še ni bil končan.

Revizija je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril, in Državnemu tožilstvu Republke Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odst. 390.čl. zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).

Revizija ni dovoljena.

V nepravdnem postopku revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člen zakona o nepravdnem postopku Ur. l. SRS, št. 30/86). Stanovanjski zakon (Ur.l. RS št.18/91 in 21/94) v 57. členu ureja postopek za odločanje o tem, kateri od prejšnjih zakoncev ostane ali postane po razvezi zakonske zveze najemnik stanovanja. O tem odloča sodišče v nepravdnem postopku. Vendar v zvezi s tem ni nobene določbe o reviziji. Zato glede na določbo 34.čl. zakona o nepravdnem postopku v postopkih za določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze revizije ni.

Določba drugega odstavka 111. člena zakona o nepravdnem postopku, po kateri je dovoljena revizija v postopku, v katerem je bilo odločeno o stanovanjski pravici ali o pravici uporabe stanovanja, v tej zadevi ne pride v poštev. Ta določba se je nanašala na nepravdne postopke po prejšnjem zakonu o stanovanjskih razmerjih, ki je urejal stanovanjsko pravico kot pravico na stanovanju v družbeni lastnini. Stanovanjska pravica ni bila čista premoženjska pravica in je bilo zato njeno varstvo posebej urejeno. Za stanovanjska najemna razmerja po stanovanjskem zakonu to ne velja. Koncept stanovanjskega zakona temelji na lastnini in najemnih razmerjih, ki imajo premoženjskopravno naravo. Zato določbe drugega odst. 111. čl. zakona o nepravdnem postopku ne bi bilo mogoče razlagati tako, da bi se po spremembi stanovanjske zakonodaje uporabljala tudi za postopke v zvezi s stanovanjskimi najemnimi razmerji, ne glede na splošno pravilo, po katerem se izjeme morajo razlagati ozko.

Revizijsko sodišče je odločilo na podlagi 392.čl. ZPP v zvezi s 37. členiom zakona o nepravdnem postopku.