Jedro

Ker tožnik v predlogu za obnovo postopka ni izkazal, zakaj brez svoje krivde dokazov, ki jih je priložil, ni uveljavljal, še preden je bil postopek končan s pravnomočno sodbo, je sodišče prve stopnje njegov predlog utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožnika za obnovo postopka zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je bilo v pravnomočni sodbi upoštevano zgolj to, kar je bilo pridobljeno iz uradnih evidenc, ki pa so bile nepopolne, saj se je del evidenc izgubil, dostopne evidence pa so bile skope, neverodostojne in pomanjkljive. Tožnik je pridobil knjigo, ki jo je vodil njegov oče J.P. in ostale dokumente, ki sedaj dokazujejo njegovo trditev, da so evidence nepopolne. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da bi moral tožnik že v prvem postopku predložiti čim več dokazov za svojo trditev, da je prejemal višjo plačo. Tega pa ni mogel storiti, saj tedaj ni vedel za dokumente, ki jih je sedaj ponudil sodišču s predlogom za obnovo postopka. Tožnik ni vedel, da je bil njegov oče tako skrben, da si je zapisoval vse podatke, saj se o tem z njim tedaj ni pogovarjal in je popolnoma zaupal v njegovo delo, verjel pa je tudi, da bodo pristojni organi ponudili podatke, ki jih je potreboval pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega zavarovanja. Že v prvem postopku je tudi predlagal, da se postavi izvedenec, ki bi ugotovil, ali so bile njegove pravice v zvezi z odmero pokojnine kršene. Sedaj, ko ima na razpolago knjigo bi lahko izvedenec izračunal višino tožnikove pokojnine. Nadalje tožnik še navaja, da bo pri toženi stranki vložil zahtevek za priznanje zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter dovoli obnovo postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi ter tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

V sporni zadevi je sodišče prve stopnje s pravnomočno sodbo opr. št. Ps 1840/2007 z dne 14. 7. 2009 zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 19. 9. 2006 in št. ... z dne 13. 6. 2007 ter, da se ugotovi, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku 600,00 EUR na mesec od 1. 7. 2006 dalje.

V zvezi s pravnomočno sodbo je tožnik po pooblaščenki vložil predlog za obnovo postopka. Iz predloga izhaja, da je tožnik pridobil dokumentacijo, s katero želi dokazati, da so bili prispevki plačani, prav tako tudi, da je prejel plačo v višini, kot je zatrjeval že v prvem postopku, ne pa kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Čeprav tožnik tega ni izrecno označil, pa je bila očitno obnova postopka predlagana na podlagi 10. točke 394. člena ZPP, kjer je določeno, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranka obnovi, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

ZPP v 2. odstavku 395. člena določa, da se zaradi okoliščin naštetih v 10. točki 394. člena, sme dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.

Tudi po stališču pritožbenega sodišča tožnik ni izkazal, zakaj brez svoje krivde dokazov, ki jih je šele sedaj predložil k predlogu za obnovo postopka, ni mogel uveljavljati še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Zgolj pavšalne navedbe, da je šele sedaj našel nov dokaz (knjigo, ki jo je vodil njegov oče) nikakor ne pomenijo, da tega dokaza brez svoje krivde ni mogel predložiti že v prvem postopku, ko se je odločalo o tožbenem zahtevku v zvezi z odmero pokojnine. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da bi lahko tožnik knjigo kot nov dokaz ob ustrezni skrbnosti predložil že v prejšnjem postopku. Tožnik namreč ni izkazal nikakršnih ovir za pridobitev navedenega dokaza.

Glede na navedeno je tudi po stališču pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 398. člena ZPP nedovoljen predlog za obnovo postopka ob upoštevanju 2. odstavka 395. člena ZPP, utemeljeno zavrglo.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 2. odstavka 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.