Jedro

Ni pogojev za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, če investitor namerava postaviti pomožni objekt, ki po svoji površini presega tisto, ki je dovoljena in predpisana z občinskim odlokom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 2.7.2003, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločbo Upravne enote Postojna z dne 4.2.2002. S to odločbo je prvostopni organ v ponovnem postopku zavrnil zahtevo tožeče stranke za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za postavitev nadstreška v dolžini 11,20 m in širini 6 m, naslonjenega na zid ob parcelni meji na delu parc. št... k.o...

Sodišče prve stopnje je v skladu z 2. odstavkom 67. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) sledilo utemeljitvi izpodbijanega akta in sodbo oprlo na dejansko podlago, ki je bila ugotovljena v upravnem postopku. Pojasnilo je določbe v času odločanja veljavnega Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), določbe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Z. in Odloka o pomožnih objektih za potrebe občanov in njihovih družin Občine P. Po Odloku se za pomožne objekte štejejo pergole, nadstreški nad dostopom oziroma dovozom v objekte in nadstreške za potrebe parkiranja in garažiranja osebnih avtomobilov, traktorjev s priključki, koles, mopedov in motorjev ter avtomobilskih prikolic, če ne presegajo 25 m2 in ležijo v sklopu funkcionalnih površin stanovanjskih in gospodarskih objektov. Objekt, ki ga je nameravala postaviti tožeča stranka, presega dopustne mere in zato je po presoji sodišča prve stopnje tožena stranka upravičeno odklonila izdajo dovoljenja za priglasitev del, saj predlagana površina pomožnega objekta (67,2 m2) presega z Odlokom omejeno površino. Glede tožbenega ugovora, da so upravni organi kršili določbe upravnega postopka v zvezi z zasliševanjem strank in izvedbo predlaganih dokazov, pa je sodišče sprejelo stališče, da te kršitve niso vplivale in niso mogle vplivati na odločitev. Sodišče tudi ni opravilo predlagane glavne obravnave z izvedbo dokaza z zaslišanjem tožeče stranke. Ta dokaz je štelo kot nepotreben, saj z njim tožeča stranka ne dokazuje nobene odločilne okoliščine, ki bi lahko vplivala na drugačno odločitev. Potek parcelne meje in sporni zid nista dejstvi, ki bi lahko spremenila odločitev glede na nesporno ugotovitev, da predvideni objekt presega površino, ki je dovoljena po Odloku in zato zanj ni možno pridobiti odločbe o dovolitvi priglasitve del. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožeča stranka uveljavlja v pritožbi vse pritožbene razloge iz 72. člena Zakona o upravnem sporu. Ponovno zatrjuje, da so bila bistveno kršena pravila upravnega postopka in da stranki ni bila dana možnost, da bi se izjavila o odločilnih dejstvih. Zato je napačno stališče sodišča prve stopnje, da ta kršitev ni mogla vplivati na odločitev. Zaslišanje strank v postopku je eno izmed temeljnih načel upravnega postopka in pomeni bistveno kršitev, ki je vedno razlog za odpravo upravne odločbe oziroma, če tega sodišče prve stopnje ne upošteva, tudi razlog za razveljavitev sodbe. Zaradi navedene kršitve je bilo posledično tudi zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, saj bi tožeča stranka lahko v postopku pojasnila relevantna dejstva. V pritožbi, enako kot v tožbi, navaja spornosti v zvezi z mejnim zidom med parcelama št... in ... k.o..., 40-letno mirno posest na parcelah in pomanjkanje pravnega interesa mejaša G.G., od katerega v obravnavanem postopku ne bi bilo potrebno pridobivati nobene izjave, ker so njegove nepremičnine v taki razdalji, da njegova privolitev ni potrebna. Sporni objekt je provizoričen montažen nadstrešek in je namenjen izključno za zaščito pred dežjem kmetijske mehanizacije, kmetijskih pridelkov, orodja in premičnin tožeče stranke, za katerega po predpisih Občine P. ni potrebno pridobiti lokacijskega in gradbenega dovoljenja, pač pa zadošča le odločba o dovolitvi priglašenih del. Izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in temelji na napačnem dejanskem stanju. Formalne pomanjkljivosti v sodbi pomenijo bistveno kršitev pravil postopka, izrek sodbe je nejasen in v samem nasprotju s seboj in zato tudi ni izvršljiv. Vse te napake mora pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Zato predlaga razveljavitev sodbe.

Nezakonita je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede zavrnitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Predlaga, da o oprostitvi plačila sodnih taks v pritožbenem postopku odloči pritožbeno sodišče. Pritožbeni odgovor ni bil vložen.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijana sodba pravilna in zakonita in temelji na pravilni in dejanski pravni podlagi.

Pritožbeni očitek, da je sodba protispisna in da nima razlogov o odločilnih dejstvih, ni utemeljen. Odločilno dejstvo in nosilni razlog za odločitev v tem sporu je, da želi investitorka graditi objekt, ki je po svoji površini večji od 25 m2 in da zato po predpisih, veljavnih v času odločanja, ni bilo pogojev za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del. Vse ostale trditve (spornost meje, spornost opornega zidu) niso odločilne in ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Sodišče v sodbi obrazloži samo svoje stališče do odločilnih dejstev in ni dolžno izvajati dokaznega postopka v skladu z dokaznimi predlogi strank, če ugotovi, da so dokazi, ki so predlagani, nepomembni in da dokazovanje tistih dejstev ne bi moglo spremeniti odločitve. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča očitane kršitve v upravnem postopku niso mogle vplivati na odločitev.

Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno.

Pritožbenega predloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa tožeča stranka ne more uveljavljati, saj ta pritožbeni ugovor ni dopusten v primerih, kadar sodišče prve stopnje svojo odločitev opre na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku (5. odstavek 72. člena ZUS).

O pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks, sodišče v tem pritožbenem postopku ni odločalo, ker je o tem odločilo že s posebnim sklepom pod opr. št. I Up 299/2004-12 z dne 26.10. 2005. Prav tako pritožbeno sodišče ni odločilo o oprostitvi plačila sodnih taks v pritožbenem postopku, saj mora o tem odločiti sodišče prve stopnje.