Jedro

Obvezna razlaga prvega stavka 27. člena ZDen pomeni, da je vprašanje vračanja nadomestnih kmetijskih zemljišč urejeno drugače kot doslej. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je izrecno določen kot zavezanec. Opredelitev kot zavezanca izhaja iz nemožnosti vračanja v naravi. Ni pomembno, ali so podržavljena kmetijska zemljišča v njegovih sredstvih ali ne. Zato je sklad potrebno pritegniti v postopek tudi kot zavezanca. Glede na spremenjeno pravno podlago je moralo pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 1556/96-10 z dne 9.12.1998 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke št. .......... z dne 13.9.1996. Z njo je zavrnila njegovo pritožbo proti odločbi Upravne enote K. št. ......... z dne 23.1.1996, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za vrnitev nadomestnih kmetijskih zemljišč za odvzeta zemljišča parc. št. 71, 550, 551 in 552 k.o. K., ki so bila podržavljena upravičencu J.D. (tožnikovemu stricu).

V obrazložitvi sodbe sodišče navaja, da o vrnitvi nadomestnih zemljišč ne odloča upravni organ, ampak se glede tega sporazumeta, v smislu 3. odstavka 42. člena ZDen, upravičenec in zavezanec. Prvostopni organ je iskal možnosti ugodne rešitve za tožnika, čeprav to presega njegove obveznosti, ki jih nalagata ZDen in ZUP. Zahtevek za vrnitev nadomestnih nepremičnin je po ZDen odškodninski zahtevek in pomeni predlog upravičenca zavezancu za sklenitev poravnave (69. člen ZDen). Takšen predlog je možen le proti zavezancu, v katerega premoženju so nepremičnine, ki se po ZDen vrnejo upravičencu (1. odstavek 51. člena ZDen), torej podržavljeno premoženje, glede katerega po ZDen ni ovire za vrnitev. V obravnavanem primeru pa oviro za vrnitev tega premoženja določa 3. odstavek 16. člena ZDen (premoženje je v lasti fizičnih oseb) in zato je tudi vračanje nadomestnega premoženja izključeno. Tožnik neutemeljeno vztraja pri vračilu nadomestnih zemljišč in so njegova pravna stališča napačna. Tožnik je pisno 20.12.1995 sporočil prvostopnemu organu, da vztraja pri vračilu nadomestnih zemljišč. Z opozorilom na obravnavi 21.12.1995 je bilo po presoji sodišča tožniku določno pojasnjeno, kakšne posledice ima njegova vztrajna zahteva za vračilo nadomestnih zemljišč. Ta poduk tožniku in ravnanje prvostopnega organa sta bila po oceni sodišča v skladu z določbo 14. člena ZUP. Zato sta tožena stranka in prvostopni organ pravilno odločila o tožnikovem zahtevku, saj je z opozorilom in s poukom o posledicah vztrajanja pri zahtevku, kateremu iz zakonitih razlogov ni bilo možno ugoditi, prvostopni organ ravnal v skladu z določbo 2. odstavka 5. člena in 140. člena ZUP. Več ni bil dolžan storiti.

Tožnik v pritožbi navaja, da tudi pravosodni organi nočejo slediti intenciji ZDen, ta pa je poprava krivic. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, tako da bo njegovi kmetiji krivica popravljena z dodelitvijo nadomestnih zemljišč.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izdalo, ko je že veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98) oziroma tiste njegove določbe, ki niso bile razveljavljene z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-326/98 z dne 14.10.1998 (Uradni list RS, št. 76/98) ali pa niso bile predmet ustavne presoje. Med prvimi sta tudi določbi 27. člena in 1. odstavka 9. člena novele. Po prvi se (tudi) upravni postopki, ki do uveljavitve tega zakona (to je novele), še niso pravnomočno končali, končajo po določbah tega zakona (novele). Po drugi določbi je 27. člen ZDen dopolnjen z novim prvim odstavkom, ki se glasi: "Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je zavezanec za vračilo podržavljenih kmetijskih zemljišč, gozdov in nadomestnih zemljišč. Pri tem je dolžan upoštevati določbe iz 1. do 4. točke 1. odstavka 21. člena in 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/86)".

Upravni postopek, ki je predmet tega upravnega spora še ni pravnomočno končan (12. člen ZUP/86). To pomeni, da je treba upoštevati obe navedeni določbi citirane novele.

Med upravnim sporom je bila sprejeta tudi obvezna razlaga prvega stavka prvega odstavka 27. člena ZDen (Uradni list RS, št. 66 z dne 26.7.2000) in to v naslednjem besedilu: "Prvi stavek prvega odstavka 27. člena ZDen, ki se glasi: "Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je zavezanec za vračilo podržavljenih kmetijskih zemljišč, gozdov in nadomestnih zemljišč, pomeni, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki gospodari (upravlja in razpolaga) z zemljišči, ki so v lasti Republike Slovenije na podlagi 2. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/93, 1/96 in 23/96 - popr.) zavezanec za vračilo zemljišč kot nadomestnih zemljišč v smislu 3. odstavka 42. člena ZDen, v primeru, če upravičencu podržavljenih kmetijskih zemljišč in gozdov iz razlogov določenih v ZDen, ni mogoče vrniti v naravi".

Navedena obvezna razlaga pomeni po presoji pritožbenega sodišča, da je vprašanje vračanja nadomestnih kmetijskih zemljišč urejeno drugače kot doslej. Če je postavljen zahtevek za vrnitev nadomestnega kmetijskega zemljišča, je Sklad kmetijskih zemljišč RS zavezanec za vračilo takšnih zemljišč, če upravičencu podržavljenih kmetijskih zemljišč iz razlogov, določenih v ZDen, ni mogoče vrniti v naravi. Sklad je torej v navedenih primerih izrecno določen kot zavezanec. Opredelitev kot zavezanca izhaja iz nemožnosti vračanja v naravi. Ni pomembno, ali so podržavljena kmetijska zemljišča v njegovih sredstvih ali ne. Pomembo tudi ni, zakaj kmetijskih zemljišč ni možno vrniti v naravi. Ker je glede na novelo sklad posebej opredeljen kot zavezanec, ga je potrebno pritegniti v postopek, toda kot zavezanca. Povečanje možnosti vračanja v naravi, kadar so izpolnjeni pogoji po določbah ZDen - je bil, kot to izhaja iz predloga obvezne razlage, tudi namen navedene novele. Na ta način se popolneje popravijo krivice, hkrati pa se razbremeni Slovenski odškodninski sklad oz. posredno Republika Slovenija.

Čeprav je bila obvezna razlaga citirane zakonske določbe ZDen sprejeta že po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, je moralo tako spremenjeno pravno podlago pritožbeno sodišče upoštevati. Zato je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (74. člen ZUS).