Jedro

Podana je bistvena kršitev določb postopka, ker so razlogi sodbe, ki izključujejo odškodninsko odgovornost toženca, nasprotujoči.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v znesku 914.307,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je tudi, da mora tožnik povrniti tožencu pravdne stroške. Ugotovilo je, da tožnik ni odgovoren za škodo,ki je nastala tožencu.

Proti sodbi sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi je navedel, da je iz zbranih dokazov razvidno, da je tožena stranka sodelovala v pretepu, v katerem je bila poškodovana tožeča stranka in je zato odškodninsko odgovorna. Poleg tega sodišče v sodbi tudi ni odločilo o oprostitvi sodnih taks, ki jo je predlagala tožeča stranka. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo pošlje sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in pravilne uporabe materialnega prava (2.odst. 365.čl. ZPP). Pri tem je ugotovilo, da ima sodba sodišča prve stopnje pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, saj so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in med seboj v nasprotju (čl. 354/2 točka 13 ZPP). Sodba sodišča prve stopnje navaja, da odškodninska odgovornost toženca ni podana, ker ni izzval škodnega dogodka, niti ni krivdno ravnal v smeri povzročitve škode tožniku. Pri ugotavljanju odločilnih okoliščin, ki so pripeljale do škodnega dogodka, pa sodišče prve stopnje najprej navaja, da tožnik verjetno ni padel in se poškodoval zaradi tega, ker ga je toženec odrinil, temveč zaradi tega, ker se je spotaknil ob podest pri šanku, tako hude poškodbe pa so nastale zaradi zdravstvenega stanja tožnika. Iz takega izvajanja sodbe bi izhajalo, da toženec ne more biti odškodninsko odgovoren za nastalo škodo, ker ni podana vzročna zveza med njegovim ravnanjem in škodnim dogodkom. V nadaljevanju obrazložitve sodbe pa je navedeno, da je škodni dogodek izzval tožnik, ki je silil v toženca, toženec pa je na to reagiral na običajen način in ga je odrinil, pri čemer pa ga ni hotel poškodovati, niti ni pričakoval, da se bo tožnik zaradi njegovega odrinjenja poškodoval. Tako ugotovljeno dejansko stanje bi lahko kazalo na silobran in bi sodišče prve stopnje v tem primeru pri raziskavi odškodninske odgovornosti moralo izhajati iz določil 1. odst.161. člena Zakona o obligacijskih razmerjih ZOR.

Tako torej ni jasno, ali tožnikove odškodninske obveznosti ni zato, ker ni vzročne zveze in torej manjka ta element odškodninske obveznosti, ali pa je ni zato, ker je tožnikova odgovornost izključena zaradi silobrana.

Sodbo je bilo tako treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej razjasniti, ali se je tožnik poškodoval zaradi tega,ker ga je toženec odrinil, tožnik pa je nato padel; če bo ugotovljeno, da je bilo tako, pa bo treba ugotavljati, ali obstaja odgovornost tožnika v celoti ali delno, ali pa je izključena.

Sodišče prve stopnje bo moralo odločiti o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.

Odločitev sodišča druge stopnje temelji na čl. 369/1 ZPP.