Jedro

Pismen sporazum, ki ga skleneta delovna organizacija in prizadeti delavec ima po 3. odst. 104. člena Zakona o delovnih razmerjih moč izvršilnega naslova. Zato mora sodišče na podlagi takšnega izvršilnega naslova dovoliti izvršbo.

Izrek

Pritožbi upnice se ugodi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo izvršilni predlog upnice z dne 7.12.1992. Predloženi sporazum z dne 18.9.1992 po mnenju prvostopnega sodišča namreč ne predstavlja izvršilnega naslova v smislu 3. odst. 104.člena Zakona o delovnih razmerjih.

Zoper sklep se pritožuje upnica, ki v pritožbi navaja, da je sodišču predlagala dovolitev izvršbe na podlagi pismenega sporazuma, takemu sporazumu pa Zakon o delovnih razmerjih v 3. odst. 104. člena posebej priznava učinek izvršilnega naslova. Upnica zato predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in dovoli izvršbo.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o delovnih razmerjih v poglavju o varstvu pravic delavcev v 3. odstavku 104. člena dejansko določa, da ima doseženi pisni sporazum, ki ga skleneta organizacija in prizadeti delavec moč izvršilnega naslova. Tak sporazum pa je po oceni pritožbenega sodišča upnica tudi predložila kot izvršilni naslov na podlagi 3. tč. 16. člena ZIP.

Zaradi tega je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko na podlagi predloženega pismenega sporazuma, ki ima moč izvršilnega naslova,ni dovolilo izvršbe. Ker pa sodišče prve stopnje zaradi navedenega stališča ni presojalo ostalih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi, je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep moralo razveljaviti in vrniti zadevo na podlagi 3. tč. 380.člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP sodišču prve stopnje v nov postopek.