Jedro

V skladu s 24. členom ZBPP tožena stranka pri presoji o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ugotavlja tudi to, ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. V konkretnem primeru je to pomenilo presojo, ali eden od staršev lahko sodišču predlaga, naj odloči o spremembi stikov otroka s starši ali o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, brez opravljenega predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo.

Iz določila prvega odstavka 203. člena DZ nedvoumno izhaja, da se morata starša udeležiti predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo preden sodišču predlagata, naj odloči o varstvu in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o njegovih stikih z njimi ali z drugimi osebami ali o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga glede spremembe sodne poravnave Okrožnega sodišča v A. št. I N 204/2023 z dne 18. 1. 2024 in za podaljšanje roka za dopolnitev navedene prošnje.

2.V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga glede spremembe sodne poravnave, sklenjene pri Okrožnem sodišču v A. opr. št. I N 204/2023 z dne 18. 1. 2024, v kateri je bilo odločeno o izvajanju starševske skrbi, za zastopanje na prvi stopnji in za oprostitev plačila stroškov postopka. Tožena stranka je tožnico pozvala, naj prošnjo dopolni z dokazilom, da je bilo predhodno opravljeno svetovanje na pristojnem centru za socialno delo glede koristi mladoletnih otrok v skladu z 203. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) in z navedbo spremenjenih okoliščin, ki zahtevajo na sodišču vložitev predloga za spremembo odločitve o koristih mladoletnih otrok. Pooblaščenec tožnice je v spis predložil le vabilo za predhodno svetovanje za dne 18. 6. 2024 ter navedel, da dokazila o opravljenem svetovanju ne more dostaviti, saj je vabljena na sestanek dne 18. 6. 2024 in predlaga, da se ji iz tega razloga podaljši rok za dopolnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč za 30 dni. Tožeča stranka je tudi pojasnila, zakaj je po njenem mnenju potrebna sprememba sodne poravnave.

3.Tožena stranka se pri svoji odločitvi sklicuje na določilo prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po ugotovitvi tožene stranke je zadeva očitno nerazumna, saj je predlogu glede spremembe o koristih otrok potrebno priložiti dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, kot to določa 203. člen DZ. Ker tožnica ni sprožila postopka predhodnega družinskega svetovanja, je njena prošnja preuranjena. Tožnica prošnje ni dopolnila z zahtevanim dokazilom o izvedenem postopku pred centrom za socialno delo, ampak je toženi stranki dostavila le vabilo, iz katerega je razviden termin predhodnega svetovanja. DZ v 203. členu določa, da se starša, preden sodišču predlagata, naj odloči o spremembi stikov otroka z njimi in z drugimi osebami ali o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, udeležita predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo. Vlaganje predloga ne da bi se izvedel obvezen predhoden postopek družinskega svetovanja na centru za socialno delo je preuranjeno. S pomočjo pristojnega centra se bosta namreč lahko sporazumela glede koristi in sodišču ne bo treba vložiti nobene vloge oziroma bo potrebno vložiti povsem drugačno vlogo. Če pa ne bosta dosegla sporazuma, lahko tožnica, če bo to potrebno, vloži ponovno prošnjo za brezplačno pravno pomoč, ki ji bo priložila tudi dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta starša opravila predhodno svetovanje skladno z 203. členom DZ. Iz navedenih razlogov je bila tudi zavrnjena prošnja za podaljšanje roka, saj bo lahko center za socialno delo o predhodnem svetovanju starša seznanil glede upoštevnih spremenjenih okoliščinah in jima ponudil pomoč pri vzpostavitvi družinske rutine glede na sklenjeno sodno poravnavo z dne 18. 1. 2024. Po oceni tožene stranke niso podani razlogi za podaljšanje roka.

4.Tožnica v tožbi navaja, da tožena stranka ne more sama presojati, ali bo treba na sodišče vložiti vlogo ali ne, v konkretnem primeru predloga za spremembo sodne poravnave, saj je ta odločitev v pristojnosti staršev. Dne 18. 6. 2024 je na centru za socialno delo potekalo predhodno svetovanje in tožnica prilaga k tožbi zapisnik z dne 18. 6. 2024, iz katerega izhaja, da starša nista v okviru predhodnega svetovanja dosegla sporazuma in bo zato potreben sodni postopek. Res je, da je treba sodišču predložiti zapisnik o predhodnem svetovanju, vendar pa nepravdno sodišče, ko prejme predlog na sodišče, h kateremu ni priložen zapisnik, udeleženca pozove k predložitvi le tega in mu določi rok za dostavo in ne zavrže predloga. To pomeni, da tudi družinska sodišča štejejo, da se lahko predlog na sodišče vloži preden je opravljeno predhodno svetovanje in da lahko stranka to pomanjkljivost odpravi. Zato ni razloga, da bi morala tožnica te pomanjkljivosti odpraviti v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči. Postopki na centru za socialno delo tečejo in trajajo tudi več mesecev. Kar se tiče priprav na sodni postopek se odvijajo nekako vzporedno.

5.Nadalje tožnica pojasnjuje, da lahko pride do spremenjenih okoliščin že kmalu po izdani sodni odločbi. V konkretnem primeru gre za problematično uživanje alkohola očeta v času, ko sta otroka pri njem na stikih. To negativno vpliva na počutje otrok. Prošnja tožnice ni očitno nerazumna. Oče otrok ima težave s pitjem alkohola in se tožnica boji za varnost otrok. Kadar je pod vplivom alkohola, ni zmožen ustrezne in pravočasne ter pravilne presoje v določenih momentih. Tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6.Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I izreka:

7.Tožba ni utemeljena.

8.ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji o dodelitvi brezplačne pravne pomoči upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v odločbi tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da bi bilo glede na določilo 203. člena DZ preuranjeno vlaganje predloga, ne da bi se izvedel obvezen predhoden postopek družinskega svetovanja na centru za socialno delo.

9.Sodišče ne pritrjuje tožbenim navedbam, da tožena stranka ne more presojati, ali je potrebno na sodišče vložiti vlogo, kot jo je hotela vložiti tožnica, ali ne. V skladu s citiranim 24. členom ZBPP ima namreč tožena stranka pristojnost, da pri presoji o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ugotavlja tudi to, ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. V konkretnem primeru je to pomenilo presojo, ali eden od staršev lahko sodišču predlaga, naj odloči o spremembi stikov otroka z s starši ali o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, brez opravljenega predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo.

10.V zvezi z k tožbi priloženim zapisnikom centra za socialno delo z dne 18. 6. 2024 pa sodišče pojasnjuje, da je v konkretni zadevi to neupoštevno dokazilo, ker je nastalo šele po izdaji odločbe. Skladno z 52. členom ZUS-1 se namreč lahko nova dejstva in novi dokazi upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. V obravnavani zadevi pa je priloženi zapisnik nastal šele po izdaje izpodbijane odločbe (odločba je bila izdana 30. 5. 2024). Pač pa bi lahko tožnica to dokazilo priložila ob morebitni novi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, na možnost vložitve nove prošnje, če sporazum ne bi bil dosežen, pa je bila tožnica tudi pravilno opozorjena v sami odločbi (tretji odstavek na 3. strani odločbe).

11.Glede tožbenih navedb, da je možno na sodišče vložiti predlog ne da bi bilo prej opravljeno svetovanje na centru za socialno delo, pa sodišče pojasnjuje, da iz določila prvega odstavka 203. člena DZ nedvoumno izhaja, da se morata starša udeležiti predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo preden sodišču predlagata, naj odloči o varstvu in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o njegovih stikih z njimi ali z drugimi osebami ali o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. Iz navedenih razlogov se ni mogoče strinjati s tožbenimi navedbami, da je možno predlog vložiti, preden je opravljeno predhodno svetovanje pri centru za socialno delo.

12.Nadalje tožnica v tožbi obsežneje pojasnjuje, zakaj je potrebna sprememba stikov otrok z njihovim očetom, pri čemer opozarja na njegovo prekomerno pitje alkohola. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da je bil razlog, zaradi katerega je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena ta, da ni bilo opravljeno predhodno svetovanje na centru za socialno delo in tako ni bila podana predpostavka za vložitev predloga na pristojnem sodišču. Tožena stranka se z samo vsebino predloga za spremembo poravnave zaradi tega niti ni ukvarjala, zato so te tožbene navedbe po presoji sodišča nerelevantne.

13.Glede na zgoraj navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

K točki II izreka:

14.Sodišče je zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka zavrnilo, ker skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.