Jedro

Če pritožnika z navedbami, da se izpodbijani sklep opira na neobstoječa dejstva ter na neresnične in nedovoljene dokaze, česar sicer ne konkretizirata, izpodbijata ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeno sodišče, za odločanje katerega je pomembna presoja dejanskega stanja v času izdane odredbe, pojasnjuje, da je dokazna ocena, za katero zadošča dokazni standard verjetnosti zadostila že navedenemu dokaznemu standardu.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani odločitvi pod točko I izreka potrdi.

II.Pritožnika sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Prvostopno sodišče je z v uvodu citiranim sklepom z dne 17. 1. 2023 po predlogu predlagatelja in po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je odločilo, da se nasprotnima udeležencema A. A. in B. B., starševska skrb nad mld. otrokoma C. C., EMŠO: ..., in mld. D. D., EMŠO: ..., obema stanujočima .... začasno omeji na način, da se jima določi, da:

-morata mld. C. C. omogočiti nemoteno obiskovanje pouka in učenja od dne izdaje sklepa dalje;

-(morata) v šolo sporočiti morebitno opravičljivo odsotnost mld. C. C.;

-morata sodelovati z institucijami, v kolikor se na vabilo ne moreta odzvati, morata prej opravičiti izostanek;

-morata voziti oba mld. otroka na obravnave na CSD in na druge za otroka potrebne obravnave (vse izrek pod točko I/1).

2.Pod točko I/2 izreka je odločilo, da bo CSD izvajal nadzor nad izvajanjem starševske skrbi, in sicer tako, da bo:

-s strani šole enkrat mesečno pridobil poročilo glede prihajanja mld. Urbana v šolo ter sodelovanja staršev z njimi;

-enkrat mesečno vabil oba mld. otroka na pogovore na CSD.

3.Glede kršitve začasne odredbe, njene veljavnosti in nesuspenzivnosti pravnega sredstva zoper izdani sklep je odločilo v točkah I/3 do I/6 izreka. V preostalem delu glede spoštovanja želje mld. D. D. po nadaljevanju šolanja in omogočitve le tega, glede udeležbe pregleda pri kliničnem izvedencu psihiatrične stroke in glede začasne postavitve mld. otrok pod skrbništvo in imenovanja skrbnika CSD ... - Enota ..., je predlog predlagatelja zavrnilo (izrek pod točko II).

4.Nasprotna udeleženca sklep izpodbijata z vlogo, naslovljeno z „Zavrnitev nezakonitega sklepa, opravilna številka: IV N 765/2022 z dne 17. 1. 2023 in zahteva za takojšnjo dopolnitev nezakonitega dokumenta na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in kazenska ovadba za nezakonito postavljeno sodnico, osumljeno storilko: E. E.“, ki jo je sodišče glede na v njej izraženo nestrinjanje z odločitvijo štelo za pravočasno pritožbo. V pritožbi izrecno ne navajata pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona in v zvezi s členom 42 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), prav tako ne opredelita obsega izpodbijanja. Zatrjujeta, da sodišče oz. poslujoča sodnica nad njima kot živima človekoma nimata nobene jurisdikcije; slednji (in nekaterim drugim) očitata storitev več kaznivih dejanj. S poslovnim subjektom Okrožno sodišče v Celju nimata podpisane nobene medsebojne pogodbe, zato so postopki tega sodišča nezakoniti, neustavni in s tem nični, kar velja tudi za nepodpisani in nežigosani sklep ter nepodpisano vabilo. Zaradi po osumljeni sodnici neodgovorjenih vprašanj oz. zaradi njene neizvedbe posebnega ugotovitvenega postopka so jima bile kršene z Ustavo določene človekove pravice in temeljne svoboščine, izmed katerih izrecno omenjata načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. Sklicujoč se na kršitev 23. člena Ustave navajata, da je poslujoča sodnica, ki ni uradna oseba, in je nezakonito postavljena sodnica, v nezakonitem sodnem postopku nezakoniti in neustavni sklep oprla na dejstva, za katera je brez dvoma vedela, da ne obstojijo, in na podtaknjene lažnive in nedovoljene dokaze.

5.V odgovoru na pritožbo predlagatelj predlaga smiselno zavrnitev pritožbe, sklicujoč se na v pritožbi nevsebovana dejstva, s katerimi bi nasprotna udeleženca izpodbijala navedbe predlagatelja, na katerih sloni izpodbijana odločitev sodišča.

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v pritožbeno izpodbijanem delu, pri čemer je glede na vsebino pritožbe štelo, da pritožnika izpodbijata le zanju neugodni del odločitve (izrek pod točko I). Zato je sklep le v tem delu predmet pritožbenega preizkusa.

8.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnika v pritožbi konkretizirano ne uveljavljata razlogov, s katerimi bi izpodbijala obstoj predpisanih zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe v postopkih za varstvo koristi otrok. ZNP-1 namreč določa, da se začasne odredbe za varstvo koristi otrok izdajo pod pogoji, ki jih določa DZ, po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje. Že prvostopno sodišče je v točkah 13 do 16 in 20 obrazložitve zapisalo pravno podlago in razloge, ki v primeru, kot je obravnavni, utemeljujejo odločitev o izdani začasni odredbi, torej v primeru ogroženosti otroka. Ta je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (2. odst. 157. čl. DZ), kot je to poudarilo že prvostopno sodišče. Slednje je zaključek o ogroženosti obeh otrok, v času odločanja obeh mladoletnih, v primeru neomejitve starševske skrbi na podlagi začasne odredbe, in potrebo po določenem nadzoru CSD obrazložilo skrbno in prepričljivo, kot to izhaja iz obrazložitve pod točkami 17 do 23, in pritožbeno sodišče se z razlogi in zaključki, ki se nanašajo na vsakega od obeh otrok, strinja in se jim pridružuje.

9.Če pritožnika z navedbami, da se izpodbijani sklep opira na neobstoječa dejstva ter na neresnične in nedovoljene dokaze, česar sicer ne konkretizirata, izpodbijata ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeno sodišče, za odločanje katerega je pomembna presoja dejanskega stanja v času izdane odredbe, pojasnjuje, da je dokazna ocena, za katero zadošča dokazni standard verjetnosti, razvidna iz obrazložitve v točkah 18 do 22. Konkretna dokazna ocena, ki je zadostila že navedenemu dokaznemu standardu, je jasna in popolna.

10.Pritožnika z grajo, ki se nanaša na očitke razpravljajoči sodnici, za katero trdita, da je nezakonito postavljena, česar ne obrazložita z nobenim pravno relevantnim dejstvom, nesklenitev pogodbe z njo (ali s sodiščem) pa to ni, ker se sodna oblast ne izvaja na podlagi pogodbenega razmerja, temveč pooblastilo za njeno izvajanje sodniku dajeta skladno z določbami Ustave RS veljavna Zakon o sodiščih (ZS) in Zakon o sodniški službi (ZSS), ne moreta uspeti. Golo sklicevanje na kršitev pravice iz 23. člena Ustave RS ne vzpostavlja dvoma v izbiro sodnice po pravilih, vnaprej določenih z določbami ZS in Sodnega reda. Z Ustavo RS predvidena skladnost zakonov in drugih predpisov s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo (člen 8 Ustave RS), ne pomeni, da bi R Slovenija ali sodnik za izvajanje sodnih postopkov potrebovala pooblastilo Evropske Unije, kot to zatrjuje pritožba, in za katerega navaja, da ga sodnica ni imela. Z ničemer konkretiziranih zatrjevanih sodničinih kršitev zaradi neupoštevanja posebnega ugotovitvenega postopka oz. nepodanega odgovora na vsa zastavljena vprašanja pritožba tudi ne more uspešno uveljavljati s sklicevanjem na kršitve Zakona o upravnem postopku (ZUP), glede na to, da postopek poteka po predvidenem postopku, določenem v skladu z določbami ZPP, ZNP-1, DZ in ZIZ, ki ni upravni postopek. Posledično tudi kršitve ustavnih pravic pritožnika nista izkazala. Očitek o nepodpisanem sklepu, ki predstavlja sodno pisanje, ni utemeljen, saj ta v izvirniku, kot to izkazujejo podatki v spisu, vsebuje vse potrebne elemente, ki jih predvideva določba člena 107 Sodnega reda, prav tako pa vabila izpolnjujejo formalnosti, ki jih predvideva 105. člen istega predpisa (opremljenost s podpisom sodnika se ne zahteva). V pritožbi uveljavljana nezakonitost, neustavnost in posledična ničnost zato ni podana. Prav tako je neutemeljena graja, da je bila pritožnikoma kršena pravica do pritožbe, saj sta v členu 25 Ustave RS predvideno pravico po prejetju sklepa, opremljenega z ustreznim pravnim poukom, celo izkoristila. V zvezi z navedbami o očitanih kaznivih dejanjih pritožbeno sodišče pojasnjuje, da navedbe ne sodijo v okvir pritožbene obravnave.

-------------------------------

1Sklep sodišča prve stopnje je bil izdan na podlagi predloga predlagatelja in po uradni dolžnosti.

2ZNP-1 določa, da se začasne odredbe za varstvo koristi otrok izdajo pod pogoji, ki jih določa DZ, po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje.

3Posledično tudi kršitve ustavnih pravic pritožnika nista izkazala.

4Očitek o nepodpisanem sklepu, ki predstavlja sodno pisanje, ni utemeljen, saj ta v izvirniku, kot to izkazujejo podatki v spisu, vsebuje vse potrebne elemente, ki jih predvideva določba člena 107 Sodnega reda, prav tako pa vabila izpolnjujejo formalnosti, ki jih predvideva 105. člen istega predpisa (opremljenost s podpisom sodnika se ne zahteva).

9.Pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu izpodbijanega končnega sklepa ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (čl. 350/2 ZPP v zvezi z 2. tč. 365. čl. ZPP), zatrjevane kršitve pa niso bile storjene, zato je pritožbo nasprotnih udeležencev zaradi neutemeljenosti potrebno zavrniti in v izpodbijanem delu (točka I izreka) potrditi sklep sodišča prve stopnje (353. člen, 2. točka 365. člena in člen 366 ZPP).

10.Glede na naravo in vsebino obravnavanega postopka, ki je postopek za varstvo koristi otroka, v okviru katerega je temeljno vodilo pri odločanju zagotovitev koristi otroka, upoštevaje pri tem neuspešnost pritožnikov s pritožbo, morata svoje pritožbene stroške nasprotna udeleženca kriti sama (člen 365 ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 ter člen 101 ZNP-1).

-------------------------------

1Določba 350. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1.

2Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

3Glede na njuno sklicevanje na kršitev 14., 15., 23. člena Ustave RS.

4Na listovnih številkah 90 – 96.

5Vse določbe ZPP so uporabljene na podlagi čl. 42 ZNP-1.