Jedro

Iz podatkov Davčne uprave RS, potrdila z dne 3. 9. 2013, je organ za BPP ugotovil, da je katastrski dohodek tožničinih kmetijskih in gozdnih zemljišč v letu 2012 znašal 36,76 EUR. Tožnici je dal možnost, da se o tako ugotovljenem dejstvu izjavi. Iz njenega odgovora pa ne izhaja, da bi to dejstvo prerekala. Glede na navedeno - ker je katastrski dohodek (36,76 EUR) manjši od bruto minimalne plače (783,66 EUR), je organ za BPP v določbah ZSVarPre pri ugotavljanju tožničinega premoženjskega stanja imel podlago za upoštevanje vrednosti vseh zemljišč, katerih lastnica je tožnica (kar presega 24.000 EUR). Ker je ta vrednost presegla znesek iz petega odstavka 152. člena ZUJF (13.780 EUR), je pravilen njegov nadaljnji zaključek, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in posledično odločitev, da se njena prošnja zavrne.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Novem mestu – organ, pristojen za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 16. 8. 2013. V obrazložitvi navaja, da je tožnica dne 19. 8. 2013 prosila za brezplačno pravno pomoč v okviru ločitvenega postopka. Organ za BPP je z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovil, da je tožnica lastnica večjega števila nepremičnin, in pridobil podatke o njihovi vrednosti. Po pozivu, da se opredeli do ugotovljene vrednosti, je tožnica navedla, da je stara 74 let, zemljišča pa ji niso v pomoč, saj sama na njih ne more veliko pridelati. Ker njihovi vrednosti ni ugovarjala, je organ za BPP upošteval vrednost po podatkih Geodetske uprave RS, po katerih skupna vrednost presega 24.000 EUR. Iz tega organ za BPP zaključuje, da tožnica razpolaga s premoženjem, ki presega 13.780,00 EUR, to pa je znesek, ki po določbi petega odstavka 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), v zvezi z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči. Ker tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je njeno prošnjo zavrnil. Tožnica vlaga tožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Ugovarja, da organ za BPP ni upošteval (le) premoženja, ki se upošteva po ZSVarPre, ampak vse njeno premoženje. Po prvem odstavku 24. člena ZSVarPre pa se ne upošteva (tudi) premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka, to pa so po prvem odstavku 12. člena tega zakona obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Med obdavčljive dohodke pa po Zakonu o dohodnini spada tudi katastrski dohodek. Organ za BPP višine katastrskega dohodka ni ugotavljal po uradni dolžnosti, niti ni tožnice pozval, da s tem v zvezi poda navedbe in predloži listinske dokaze. Tožnica zaključuje, da bi organ za BPP moral upoštevati le vrednost nepremičnin, od katerih vsota katastrskih dohodkov dosega bruto minimalno plačo v RS, ki znaša 783,66 EUR. Predlaga odpravo odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje organu za BPP. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo zavrača tožbene navedbe. Navaja, da je po uradni dolžnosti ugotavljala katastrski dohodek, ki je po podatkih Davčne uprave RS v letu 2012 znašal 36,76 EUR in tožnico z dopisom z dne 10. 9. 2013 pozvala, da se o njem izjavi. Ker so vse tožničine nepremičnine v letu 2012 dale zgolj 36,76 EUR katastrskega dohodka, je torej upoštevala le vrednost nepremičnin, od katerih vsota katastrskih dohodkov dosega bruto minimalno plačo v RS.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 13. člena ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Finančni položaj prosilca se po prvem odstavku 12. člena ZBPP ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom drugače določeno. V 14. člen ZBPP glede ugotavljanja lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine odkazuje na smiselno uporabo tam navedenih določb Zakona o socialnem varstvu, ki so se uporabljale do začetka uporabe ZSVarPre. Glede na 27. člen ZSVarPre v zvezi s petim odstavkom 152. člena ZUJF se brezplačna pravna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780 EUR.

Po 2. točki prvega odstavka 24. člena ZSVarPre se ne upošteva premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka. V lastni dohodek se po 1. točki prvega odstavka 12. člena ZSVarPre štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Po Zakonu o dohodnini se med obdavčljive dohodke šteje tudi katastrski dohodek (18., 70., 72. člen).

Navedene določbe, iz katerih izhaja, da bi organ za BPP pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožnice ne mogel upoštevati zemljišč, ki dajejo katastrski dohodek, višji od bruto minimalne plače (783,66 EUR), je po presoji sodišča organ za BPP na popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabil. Iz podatkov Davčne uprave RS, potrdila z dne 3. 9. 2013, ki je v predloženem spisu, je ugotovil, da je katastrski dohodek tožničinih kmetijskih in gozdnih zemljišč v letu 2012 znašal 36,76 EUR. Tožnici je z dopisom z dne 10. 9. 2013 dal možnost, da se o tako ugotovljenem dejstvu izjavi. Iz njenega odgovora z dne 12. 9. 2013, ki je v spisu, pa ne izhaja, da bi to dejstvo prerekala. Glede na navedeno – ker je katastrski dohodek (36,76 EUR) manjši od bruto minimalne plače (783,66 EUR), je organ za BPP v določbah ZSVarPre pri ugotavljanju tožničinega premoženjskega stanja imel podlago za upoštevanje vrednosti vseh zemljišč, katerih lastnica je tožnica (kar presega 24.000 EUR). Ker je ta vrednost presegla znesek iz petega odstavka 152. člena ZUJF (13.780 EUR), pa je pravilen njegov nadaljnji zaključek, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in posledično odločitev, da se njena prošnja zavrne.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka v primerih, da sodišče tožbo zavrne oziroma zavrže.