Jedro

Odvzeta roditeljska pravica staršu ne pomeni odvzema pravice do stikov z otrokom, niti ne prenehanja dolžnosti preživljanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice, da se nasprotnemu udeležencu odvzame roditeljska pravica nad mld. sinom F., roj. 22. 7. 2010. 2. Predlagateljica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku(2). V pritožbi navaja, da je zmotna ugotovitev prvega sodišča, da predlog predlagateljice za odvzem roditeljske pravice nasprotnemu udeležencu ni utemeljen, ker je treba mld. otroku pustiti odprto možnost, da ponovno vzpostavi stike z očetom, ker je ta korist večja od tiste, ki bi bila dosežena z odvzemom roditeljske pravice in s tem tudi ukinitev vseh povezav z njim. Odvzem roditeljske pravice nima neposredne zveze s stiki nasprotnega udeleženca z mld. otrokom, saj ima lahko stike z otrokom tudi roditelj, ki mu je odvzeta roditeljska pravica. Nasprotni udeleženec že tri leta ni imel stikov z otrokom. O stikih je bil sklenjen dogovor, ki se ga nasprotni udeleženec ni držal, kar izhaja iz pravdne zadeve Okrožnega sodišča v Krškem IV P 214/2013 in dopisa CSD ... z dne 2. 7. 2014. Navedene okoliščine potrjujejo, da se nasprotni udeleženec ne zanima za življenje sina, za sina ne plačuje preživnine, zato je predlog za odvzem roditeljske pravice utemeljen. Nasprotni udeleženec tudi ni bil pripravljen posredovati podatkov o družinski bolezni, ki bi omogočala hitrejšo in zanesljivejšo diagnozo ... bolezni, že vnaprej je nasprotoval tudi kakršnemu koli zdravniškemu posegu oziroma operaciji otroka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, ki bi vplivale na zakonitost sklepa, ugotovljene dejanske okoliščine pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne dajejo materialnopravne podlage za ugoditev predlogu predlagateljice, da se nasprotnemu udeležencu odvzame roditeljska pravica.

5. Na podlagi 54. člena Ustave RS imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Navedene starševske pravice se v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(3) konkretizirajo s tremi pravicami: z roditeljsko pravico, s pravico do preživljanja in s pravico do stikov. Navedene pravice so samostojne in med seboj neodvisne pravice. Odvzeta roditeljska pravica staršu pa ne pomeni odvzema pravice do stikov z otrokom, niti ne prenehanja dolžnosti preživljanja, zato pritožba utemeljeno opozarja na napačno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje v tem delu, ko v razlogih za zavrnitev predloga za odvzem roditeljske pravice navaja, da se na ta način tudi ukinjajo stiki med nasprotnim udeležencem in otrokom. Dejstvo pa je, da z odvzemom roditeljske pravice nastopijo pomembne pravne posledice, zaradi katerih roditelj, ki mu je odvzeta roditeljska pravica ne more več odločati o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (o vprašanjih dnevnega življenja otroka je že sedaj odločala predlagateljica, ki ima otroka v varstvu in vzgoji), med drugim pa lahko izgubi tudi vse pravice in dolžnosti kot starš.

6. Roditeljska pravica se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. Roditelju se na podlagi prvega odstavka 116. člena ZZZDR odvzame roditeljska pravica s sodno odločbo v primerih, če se ugotovi, da zlorablja roditeljsko pravico, ali je otroka zapustil, ali je s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za otroka, ali drugače hudo zanemarjal svoje dolžnosti. Okoliščine zaradi katerih se odvzame roditeljska pravica staršu, je treba ocenjevati tudi ob upoštevanju zakonske določbe drugega odstavka 116. člena ZZZDR, ki določa, da se roditeljska pravica roditelju lahko vrne z odločbo sodišča, če preneha razlog, zaradi katerega mu je bila ta pravica odvzeta. Smisel določbe prvega odstavka 116. člena ZZZDR je v sankciji roditelju, ki je pri (ne)izvrševanju roditeljske pravice ravnal na način, zaradi katerega se izkaže, da je z odvzemom roditeljske pravice mogoče zavarovati koristi otroka.

7. Takšnih posebnih okoliščin pa predlagateljica ni izkazala. Pri izvrševanju roditeljske pravice je nasprotni udeleženec neskrben, ker ne plačuje preživnine in ne izvršuje stikov, vendar iz pravdnega spis Okrožnega sodišča v Krškem IV P 214/2013, na katerega se sklicuje predlagateljica v pritožbi, izhaja, da med pravdnima strankama obstajajo številna nerešena vprašanja prav v zvezi s stiki nasprotnega udeleženca z otrokom, ki so po mnenju Centra za socialno delo ... z dne 4. 4. 2012 posledica nerazčiščenega medsebojnega odnosa, ki vpliva na stike nasprotnega udeleženca z otrokom. Nerazčiščena razmerja med udeležencema so pomemben razlog, zaradi katerega otrok nima stikov z nasprotnim udeležencem. Nobenega dvoma pa ni, da nasprotni udeleženec ne izvršuje starševskih pravic in dolžnosti na način, ki bi zagotavljale otroku največje koristi, njegove opustitve pa (lahko) že povzročajo škodo na otrokovem psihosocialnem razvoju. Nesprejemljivo je, da nasprotni udeleženec ne plačuje (prostovoljno) mesečne preživnine, da ne posreduje zdravstvenih podatkov, s katerim bi se olajšalo zdravljenje otroku, kakor tudi, da že daljše obdobje ni imel stikov z otrokom. Od predlagateljice, pri kateri otrok živi v varstvu in vzgoji, pa se pričakuje, da bo opustila vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike z nasprotnim udeležencem. Hkrati pa mora tudi nasprotni udeleženec opustiti vse, kar otežuje varstvo in vzgojo otroka (drugi odstavek 106. člena ZZZDR).

8. Iz navedenih razlogov pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) V nadaljevanju ZNP.

(3) V nadaljevanju ZZZDR.