Jedro

Reverz je pismeno potrdilo o prevzemu blaga (katerega je po odrabi potrebno vrniti). Značilno za posodbeno pogodbo je, da je kavza brezplačna uporaba v korist komodatarja, da je predmet posodbe individualno določena stvar in da je vrnitvena dolžnost prinosniška dolžnost (vrnitveni predmet je prinosnina, vrnitveni kraj pa kraj, kjer je domicil upnika). Ker je predmet obveznosti individualno določena stvar, ima upnik primarno zahtevek na vrnitev izposojenih palet. Šele podrejeno, če ne bi uspel s takšnim zahtevkom, bi lahko namesto naturalne restitucije uveljavljal denarno nadomestilo (plačilo) kot odškodnino za izposojene, a ne tudi vrnjene palete.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se glasi: "Sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, opr.št. VI Ig .... z dne 30.9.1992 se razveljavi v 1. točki izreka tudi za glavnico v višini 24.640,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od 30.5.1991 dalje in v 3. točki izreka tudi za izvršilne stroške v višini 6.143,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od 30.9.1992 dalje ter se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 7.955,00 SIT, v roku 8 dni - z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od 9. dne od vročitve prepisa sodbe (tj. od naslednjega dne po poteku paricijskega roka 8 dni) do plačila."

2. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v višini 12.585,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od 4.7.1995 do plačila, v roku 8 dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdani sklep o izvršbi v 1. točki izreka ohranilo v veljavi za 24.640,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.5.1991 do plačila in v 3. točki izreka za 6.143,40 SIT izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.9.1992 do plačila (1. odst. izreka). Istočasno pa je toženi stranki naložilo povrnitev 7.020,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke, v roku 8 dni (3. odst. izreka).

Proti navedenemu delu sodbe se je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožila tožena stranka. Predlagala je spremembo sodbe v izpodbijanem delu z zavrnitvijo tožbenega zahtevka oz. (podrejeno) razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem je priglasila pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka je toženi stranki izročila na posodo 100 lesenih palet (3. odst. 716. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR)), katerih prejem je slednja potrdila z reverzom (A 5 - A 7), ki predstavlja pismeno potrdilo o prevzemu blaga (katerega je po odrabi potrebno vrnitvi). Ker je predmet posodbene pogodbe individualno določen (1. odst. 307. člena ZOR), bi morala tožena stranka po poteku dogovorjenega časa oz. čimprej po odrabi palete vrniti. Pri tem pa je vrnitvena dolžnost prinosniška dolžnost, kar pomeni, da je vrnitveni predmet prinosnina, vrnitveni kraj pa kraj, kjer je domicil upnika- tožeče stranke (kljub zatrjevanju tožene stranke namreč ni izkazan drugačen dogovor oz. praksa med strankama).

Ker je vrnitveni predmet individualno določen, bi lahko tožeča stranka kot posodnik (komodant) zahtevala le vrnitev izposojenih palet, ne pa plačilo vtoževanega denarnega zneska (na podlagi izstavljenih računov). Vrnitvena dolžnost je namreč naturalna restitucija. Šele podrejeno, če ne bi uspela s tožbenim zahtevkom na vrnitev palet, bi tožeča stranka lahko uveljavljala denarno nadomestilo (plačilo) kot odškodnino za izposojene, a ne tudi vrnjene palete. Ker pa tožeča stranka ni navedla dejstev, na podlagi katerih zahteva denarno nadomestilo za nevrnjene palete, se pokaže, da je njen zahtevek nesklepčen: iz navedenih dejstev namreč ne izhaja v zahtevku zatrjevana pravna posledica.

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 4. točke 373. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je izdani sklep o izvršbi razveljavilo tudi v preostalem delu in tožbeni zahtevek tudi v tem delu kot neutemeljen zavrnilo. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje v sodbi sicer pravilno ugotovilo, vendar pa je na tako ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo.

Ker je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem in stroškovnem delu, je na podlagi 2. odst. 166. člena ZPP odločilo o stroških vsega postopka. Pri tem pa je uporabilo vrednost (taksne in odvetniške) točke na dan izdaje drugostopne odločbe.

Tako je sodišče druge stopnje toženi stranki priznalo 7.955,00 SIT pravdnih stroškov in 12.585,00 SIT pritožbenih stroškov. Pravdne stroške sestavljajo stroški sodnih taks za ugovor (tar. št. 3/3) v znesku 3.300,00 SIT, stroški sestave ugovora (tar.št. 23/3 v zvezi s tar. št. 15/1 - 50 točk), stroški pregleda listin in odločbe (tar.št. 35/4 - 10 točk), stroški ugotovitve pravnomočnosti (tar.št. 35/7 - 5 točk) in stroški poročila stranki (tar.št. 35/6 - 5 točk). Navedeni stroški zastopanja znesejo po Odvetniški tarifi 4.655,00 SIT (70 točk x 66,50 SIT). Pritožbene stroške pa sestavljajo stroški sodnih taks za pritožbo (tar. št. 3/1) v znesku 6.600,00 SIT, stroški sestave pritožbe (tar.št. 23/3 - 80 točk) in stroški konference s stranko (tar.št. 35/1 - 10 točk). Navedeni stroški zastopanja znesejo po Odvetniški tarifi 5.985,00 SIT (90 točk x 66,50 SIT).

Pri tem je sodišče druge stopnje toženi stranki tako od pravdnih kot tudi od pritožbenih stroškov priznalo priglašene zakonite zamudne obresti, vendar (v mejah postavljenega zahtevka) od pravdnih stroškov ne že od dneva prvostopne odločbe, ampak šele od poteka paricijskega roka (8 dni), ki teče od dneva vročitve prepisa sodbe (3. odst. 328. člena ZPP), od pritožbenih stroškov pa že od dneva drugostopne odločbe.