Jedro

Obnovitveni razlog po 2. točki 260. člena ZUP ni izkazan, če se kaznivo dejanje le zatrjuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 20.6.2001. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika in njegove žene M.J. zoper sklep Območne geodetske uprave K., Izpostava Š.L. z dne 21.5.2001, s katerim je prvostopni organ zavrgel predlog obeh z dne 20.2.2002 za obnovo mejnega ugotovitvenega postopka, ki je bil kot faza postopka parcelacije zemljišča parcelna št. 506/1 k.o. S.d. izveden dne 1.7.1985 in se je končal s podpisom zapisnika. Tožena stranka je odločitev prvostopnega organa potrdila, ker sta pritožnika predlagala obnovo postopka po 2. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), torej ker naj bi bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, ta razlog pa je podan takrat, ko je to ugotovljeno s pravnomočno sodbo, kar izhaja iz 2. točke 1. odstavka 263. člena ZUP, ki določa rok za vložitev predloga za obnovo postopka za tak primer, pri čemer ta rok začne teči, od kar je predlagatelj obnove izvedel za pravnomočno sodbo o kaznivem dejanju. Tega pritožnika nista izkazala. Samega predloga ni mogoče upoštevati kot verjetno izkazane okoliščine za obnovo postopka.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pritrjuje razlogom in odločitvi tožene stranke (2. odstavek 67. člena ZUS) in zavrača vse tožbene ugovore.

Pritožnika v pritožbi vztrajata pri svojih dosedanjih navedbah o tem, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in da je podan zato obnovitveni razlog.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem upravnem sporu je izpodbijana pravilnost odločitve glede obnove postopka, ki sta jo predlagala pritožnika, sklicujoč se na obnovitveni razlog 2. točke 260. člena ZUP.

Obnova je izredno pravno sredstvo. Zato mora predlagatelj obnove navesti natančen razlog, zaradi katerega obnovo predlaga. Tožnik je predlagal obnovo iz razlogov 2. točke 260. člena ZUP. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je odločitev tožene stranke, da je treba ob uveljavljanju navedenega obnovitvenega razloga predložiti tudi ustrezno pravnomočno sodbo, iz katere je razvidno, da je bila listina, na podlagi katere je bila izdana odločba, katere obnova se predlaga, ponarejena oziroma da je priča oziroma izvedenec krivo izpovedala ali pa, da je bilo v postopku pred izdajo odločbe storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje, kaznivo po kazenskem zakonu, kar je vplivalo na odločitev v upravnem postopku. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da tožnik navaja, da je bilo v postopku parcelacije in mejnem ugotovitvenem postopku storjeno več kršitev, ki bi lahko imele značaj kaznivega dejanja. Toda iz spisov in tudi iz tožbe - kot je to prav tako pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje - ne izhaja, da bi bila podana kazenska ovadba ali drugačen predlog za začetek kazenskega postopka, o čemer bi tožilstvo ali sodišče odločalo in bi bila odločitev razlog za obnovo zemljiškokatastrskega postopka. Pritožbeno sodišče se strinja se presojo, da mnenje grafologa, ki niti ni dokončno, v konkretnem primeru ne more biti dokaz, da je zapisnik iz leta 1985, ki je bil podlaga za odločitev v letu 1985, ponarejen. Pravilna je zato presoja, da razlog po 2. točki 260. člena ZUP ni bil izkazan. Tožena stranka in sodišče prve stopnje sta zato pravilno odločila.

Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Pritožnika (tožnik in njegova žena) v pritožbenih navedbah in ugovorih ponavljata svoje dosedanje navedbe in ugovore. Na vse pa je bilo že odgovorjeno tako s strani tožene stranke in sodišča prve stopnje in to pravilno in v skladu z določbami ZUP.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo obeh pritožnikov zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.