Jedro

Domneva o umiku predloga za izvršbo zaradi neplačila sodne takse iz 4. odstavka 40. člena ZIZ ne velja v primeru, ko je upnik v stečajnem postopku, obveznost plačila sodne takse pa je nastala pred dnevom začetka stečajnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo, da je predlog za izvršbo umaknjen.

Upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena v zvezi s 381. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Navedel je, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo odločilnih dejstev. Čeprav je upnik opozoril, da se je nad njim začel stečajni postopek, te okoliščine v izpodbijanem sklepu ni omenilo.

Zmotno je uporabilo materialno pravo, ker je štelo, da tudi za upnika v stečajnem postopku obstoji obveznost plačila sodne takse za izvršilni predlog, vložen pred začetkom stečajnega postopka. Pri tem ni upoštevalo določb ZPPSL kot specialnega predpisa, na podlagi katerega lahko stečajni dolžnik plača le stroške stečajnega postopka, ne pa terjatev, nastalih do dneva začetka stečajnega postopka. Taksni upravičenec mora takso prijaviti v stečajnem postopku, ne pa zahtevati, da se plača v celoti, ker bi s tem prišlo do privilegiranja države kot upnika. Zato neplačila takse ni mogoče sankcionirati z domnevo umika izvršilnega predloga. Predlagal je, naj pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi določbe 4. odstavka 40. člena ZIZ mora upnik ob vložitvi predloga za izvršbo plačati sodno takso po predpisih o sodnih taksah.

Če taksa ni plačana in ni pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, sodišče ravna s takim predlogom kot z nepopolno vlogo. Šteje se, da je upnik umaknil predlog, če taksa ni plačana v naknadnem roku. V tej zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo dne 16.12.1998. S tem je nastala tudi obveznost plačila sodne takse za predlog za izvršbo in sklep o izvršbi (1. točka 2. odstavka 4. člena ZST in točka f tarifne številke 2 Taksne tarife). Dne 17.12.1998 se je nad upnikom začel stečajni postopek. Glede na to, da je terjatev za sodno takso nastala pred začetkom stečajnega postopka, je utemeljena pritožbena trditev, da se mora ta terjatev poplačati na podlagi prijave terjatve v stečajnem postopku iz razdelitvene mase v sorazmernem deležu (1. odstavek 160. člena ZPPSL). S tem je zagotovljeno enakomerno poplačilo upnikov, katerih terjatve so nastale pred začetkom stečajnega postopka. Upoštevajoč čas nastanka taksne obveznosti ni podlage za plačilo sodne takse izven stečajnega postopka. Poleg tega ne gre za terjatev, ki bi se plačala v celoti kot strošek stečajnega postopka. Iz teh razlogov domneva o umiku predloga za izvršbo zaradi neplačila sodne takse iz 4. odstavka 40. člena ZIZ ne velja v primeru, ko je upnik v stečajnem postopku, obveznost plačila sodne takse pa je nastala pred dnevom začetka stečajnega postopka. Pravilno je stališče upnika, da gre za nasprotje med določbami ZPPSL in 4. odst. 40. člena ZIZ in da je v takem primeru treba uporabiti določbe ZPPSL kot specialnega zakona.

Zaradi tega je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje ter mu vrnilo zadevo v novo odločanje (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem bo moralo upoštevati, da plačilo sodne takse ni pogoj, da bi bil predlog popoln, ker je taksna obveznost nastala pred začetkom stečajnega postopka nad upnikom.

O pritožbenih stroških upnika bo odločeno s končno odločbo (3. odstavek 166. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).