Jedro

S strani tožene stranke zatrjevana napaka je bila odpravljena (čeprav z zamudo), zato tožena stranka ne more uspeti z jamčevalnim ugovorom na znižanje kupnine po 640. členu OZ, upoštevaje ob tem, da je v tej zvezi manjkal tudi ustrezni oblikovalni zahtevek.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v točki I, III in IV izreka spremeni tako, da : I. se ugotovi, da obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 5.631,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.10.2010 dalje; III. da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 1 v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka tako, da mora tožena stranka v 8 dneh plačati tožeči stranki znesek 5.631,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.10.2010 dalje ter stroške izvršilnega postopka v znesku 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.2.2010 dalje; in IV. tožena stranka mora v 15 dneh povrniti tožeči stranki tudi pravdne stroške v višini 888,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od 16. dne).

Pritožba tožeče stranke glede odločitve v točki II izreka izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje se zavrže. Tožena stranka mora v 15-ih dneh povrniti tožeči stranki tudi 711,48 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od 16. dne).

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se ugotovi, (prvič) da ne obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 5.631,84 EUR s pp; ( drugič) da ne obstaja terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 5.631,84 EUR s pp, (tretjič) zato se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 1 v celoti razveljavi, zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 5.631,84 EUR s pp pa se zavrne. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tudi odločilo, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki stroške pravdnega postopka v višini 974,58 EUR v 15-ih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka po svoji pooblaščenki in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, pri čemer naj nasprotni stranki naloži tudi stroške vsega postopka. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje nepravilno oblikovalo tričlenski izrek v izpodbijani sodbi, saj je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. V tej zvezi tudi ni specificiralo datuma sklepa izvršilnega sodišča. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe meša navedbe strank in ugotovitve samega sodišča, manjka pa tudi dokazna ocena v smislu 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Sodišče tudi ni povedalo, zakaj in katere dokaze je zavrnilo. Sodišče prve stopnje je tudi prekoračilo trditveno podlago, saj je tožena stranka uveljavljala ugovor neizpolnitve pogodbe, ne pa ugovora iz naslova jamčevanja. Ne drži, da je tožena stranka uveljavljala znižanje kupnine na račun pogodbene kazni. Sodišče prve stopnje je o jamčevalnem zahtevku odločilo brez obrazložitve. Sodba tudi nima razlogov, zakaj tožnikova terjatev ni utemeljena. Tožena stranka bi morala opraviti notifikacijo napak, tega pa niti ni zatrjevala. Za zastopanje v pravnem postopku bi morala tožena stranka tožeči stranki dati pooblastilo, sicer pa je tožena stranka 6.9.2010 sporočila, da bo sama izpeljala upravni postopek. Dela so bila končana 6.9.2010, pri čemer je tožeča stranka predala toženi stranki manjkajočo dokumentacijo (izjavo o zanesljivosti) 13.9.2010. Med izdelavo projektne in tehnične dokumentacije ne spada zastopanje v upravnem postopku. Izjavo o zanesljivosti je treba tudi ločiti od izjave odgovornega vodje projekta, saj je potrebno, da to izjavo podpiše projektant, ne pa izvajalec. Sicer pa je tožena stranka pridobila v mesecu oktobru 2010 uporabno dovoljenje. Dotlej je manjkala le izjava odgovornega vodje projekta, za katero pa bi morala poskrbeti sama tožena stranka.

Tožena stranka je po svojem pooblaščencu podala odgovor na pritožbo tožeče stranke in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. V odgovoru na pritožbo tožena stranka navaja, da je podala jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine. Kar se tiče pritožbenih trditev, ki se nanašajo na notifikacijo napake, tožena stranka v odgovoru na pritožbo opozarja, da gre za nedovoljene pritožbene novote, sicer pa je tožena stranka v postopku na prvi stopnji pravočasno navedla, da je tožečo stranko obvestila, da dokumentacija ni popolna v elektronskem sporočilu, ki je bil tožeči stranki poslan 22.9.2010. Pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na pogodbeno kazen, niso relevantni, saj je sodišče zahtevku tožene stranke po uveljavljanju pogodbene kazni ni ugodilo.

Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena, delno pa ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje je v točki II izreka izpodbijane sodbe ugotovilo, da ne obstaja terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 5.631,84 EUR s pp. Tožeča stranka je vložila predmetno pritožbo tudi zoper to odločitev sodišča prve stopnje, pri čemer pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da pritožba tožeče stranke (ki je v zvezi s to odločitvijo v pravdni uspela) v tem obsegu ni dovoljena, saj tožeča stranka kot pritožnik nima nobenega pravnega interesa za pritožbo. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (točka II izreka izpodbijane sodne odločbe – 352. člen ZPP).

Sicer pa je pritožba tožeče stranke utemeljena. Povsem pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka (poleg pobotnega ugovora zaradi pogodbene kazni) zaradi stvarnih napak opravljenega posla uveljavlja jamčevalni zahtevek na znižanje dogovorjenega plačila, in sicer v višini iztoževanega denarnega zneska, kar jasno izhaja tudi iz navedb same tožene stranke v odgovoru na predmetno pritožbo (točka III). Naročnik ima seveda pravico zahtevati sorazmerno znižanje plačila za opravljeni posel in v tej zvezi uveljavljati jamčevalni zahtevek na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake. Ta jamčevalni zahtevek na znižanje plačila po 640. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) služi predvsem varstvu načela enake vrednosti dajatev. Tožena stranka je v tej zvezi v postopku na prvi stopnji zatrjevala, da je imel opravljeni posel stvarne napake, ker tožeča stranka do 6.9.2010 (pogodbeni rok za izpolnitev izvajalčeve obveznosti za pripravo vse potrebne dokumentacije za tehnični pregled in vložitev zahteve za pridobitev uporabnega dovoljenja na podlagi popolne projektne in tehnične dokumentacije) kljub pogodbeni zavezi ni zagotovila popolne dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja (nepodpisana izjava odgovornega vodje PGD, manjkajoča izjava o zanesljivosti objekta) ter ni zastopala tožene stranke v upravnem postopku za pridobitev uporabnega dovoljenja. Po drugi strani pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo v konkretnem primeru uporabno dovoljenje za sporni objekt (po pogodbi med pravdnima strankama je šlo za gradbeno obrtniška in inštalacijska dela za spremembo namembnosti dela objekta v U.) pridobljeno 5.10.2010, kar pomeni, da je morala biti omenjena stvarna napaka odpravljena, na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba. Tudi med pravdnima strankama ni bilo spora o tem dejstvu. Prav tako je tožena stranka v postopku na prvi stopnji sama navedla (podrobneje v drugi pripravljalni vlogi, listovna številka 63 spisa), da je morala pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja sama poskrbeti za manjkajoči podpis izjave odgovornega vodje PGD ter da je sama nastopala v upravnem postopku pri pridobitvi tega dovoljenja (brez zastopanja po tožeči stranki), poleg tega pa ji je tožeča stranka izročila manjkajočo izjavo o zanesljivosti objekta šele 29.9.2010. S strani tožene stranke zatrjevana napaka je bila torej odpravljena (čeprav z zamudo), zato tožena stranka ne more uspeti z jamčevalnim ugovorom na znižanje kupnine po 640. členu OZ, upoštevaje ob tem, da je v tej zvezi manjkal tudi ustrezni oblikovalni zahtevek. Drugo pa je pravica odpraviti napako na podjemnikove stroške (tožena stranka je sama poskrbela za manjkajoči podpis izjave odgovornega vodje PGD ter je sama nastopala v upravnem postopku, čeprav naj bi bila to pogodbena obveznost tožeče stranke), ki obsega naročnikovo upravičenje od podjemnika zahtevati denarni znesek v višini stroškov, ki so bili potrebni za odpravo napake. Vendar pa tožena stranka v zvezi s temi stroški ni podala prav nobenih konkretnih relevantnih navedb oziroma trditev (niti konkretnega zahtevka po pravnem varstvu), zato sodišče prve stopnje nikakor ni moglo uporabiti določbe prvega odstavka 214. člena ZPP v smeri, da je vrednost s strani tožene stranke zatrjevanih del (ki jih je morala opraviti sama) ostala s strani tožeče stranke neprerekano dejstvo.

Glede na tako ugotovljena dejstva je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, upoštevaje ob tem, da je tudi ugotovilo, da ne obstoji v pobot uveljavljena terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini iztoževanega tožbenega zahtevka (terjatev zaradi pogodbene kazni). Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot je to razvidno v točki I izreka te sodne odločbe (5. alineja 358. člena ZPP). V tej zvezi je tožeči stranki priznalo tudi pravdne stroške v višini 888,00 EUR (nagrada za postopek v višini 284,70 EUR po tarifni številki 3100 Zakona o odvetniški tarifi – ZOdvT, nagrada za narok v višini 262,80 EUR po tarifni številki 3102 ZOdvT, 20 % DDV na odmerjeno nagrado in 231,00 EUR za sodno takso za postopek na prvi stopnji), skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom. Poleg tega pa gredo tožeči stranki tudi uveljavljeni izvršilni stroški v znesku 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.2.2011 dalje (od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje).

Ker je tožeča stranka s pritožbo skorajda v celoti uspela (tretji odstavek 154. člena ZPP in drugi odstavek 165. člena ZPP), ji je pritožbeno sodišče priznalo tudi zahtevane stroške pritožbenega postopka v znesku 711,48 EUR s pp (nagrada za pritožbo po tarifni številki 3210 ZOdvT v višini 350,40 EUR, materialni stroški po tarifni številki 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR, 20 % DDV na odmerjeno nagradno in sodna taksa za pritožbo v višini 267,00 EUR).